Lepi velikonočni prazniki - super! Lep kakšen teden pred tem in potem, tudi prav, ampak ljudje, saj je vendar april? Ta mesec mora biti deževen, če ne bo kmet reven, pravi ena od številnih aprilskih vremenskih modrosti, ki pač niso od včeraj.

Predvsem pa niso zrasle na sosedovem, temveč na domačem zelniku. Če ne bo v drugi polovici tega meseca kakšne izrazite ohladitve - prepotrebnih padavin niti ne omenjamo - potem bomo imeli znova opravka z mesečnim temperaturnim povprečjem, ki bo blizu rekordno toplega vremena, konkretneje, med "dobitniki medalj".

Vremenska statistika minulih mesecev za Ljubljano, natančneje, od začetka meteorološke jeseni 2006, nam kaže, da gre za daleč najtoplejše zdaj že več kot sedemmesečno obdobje, pri čemer so največja odstopanja v sredogorskih in visokogorskih pokrajinah. Kako prav bi nam prišlo, ko bi lahko dejali tudi za tovrstno statistiko, da je največja laž! Žal pa se te dni za marsikje idilično podobo narave že skrivajo zametki morebitnih drugačnih časov.

Ekošolarji 45 slovenskih ekošol bodo ob dnevu Zemlje (22. april) v okolici svojih šol posadili 200 dreves, ki sta jim jih podarila Tetra Pak in Arboretum. Sadili bodo robinije (akacije), breze in črni bor.

Organizatorji akcije so v začetku tedna že pripravili tudi delavnico, na kateri so mentorje prijavljenih šol poučili o sajenju, pomenu ter vplivu dreves oziroma gozda na blaženje podnebnih sprememb (na sliki). S tem simboličnim dejanjem želijo, poudarjajo, prispevati svoj delež pri ozaveščanju mlade generacije in opozoriti na globalne probleme, ki jih povzroča pretirano izsekavanje gozdov.

V Evropi bi lahko do leta 2020 zemeljski plin popolnoma nadomestili z bioplinom, pravijo rezultati študije, ki so jo izvedla komunalna podjetja v Aachnu. Kaj govori proti uvozu bioplina? V Vzhodni Evropi obstajajo gigantske kmetijske površine, ki so slabo izkoriščene.

Tako ostajajo po vsej Evropi presežki kmetijskih površin, ki kmetom znižujejo ceno in otežujejo gospodarstveno eksistenco. In v Vzhodni Evropi so plinovodi! Ti bi lahko sprejeli obdelani biometan in ga transportirali. Tako je nastala ideja, da bi evropske države same proizvajale plin. Ta zamisel ima mnogo prednosti: države ne bi bile odvisne od uvoza in politike držav izvoznic.

Sedem občin zgornje Dravske doline od Dravograda do Selnice ob Dravi sodeluje v obsežnem okoljskem projektu čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo v porečju Drave. Gre za okoli 40 milijonov evrov vreden projekt, ki ga bodo občine predvidoma septembra prijavile na razpis za pridobitev sredstev evropskega kohezijskega sklada. S projektom bodo sodelujoče občine področje čiščenja odpadnih voda in oskrbo s pitno vodo uskladile z evropskimi smernicami.

V projektu sodelujejo občine Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Podvelka in Selnica ob Dravi s skupno okoli 30.000 prebivalci. V postopku priprave dokumentacije so občinski sveti lani sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta, hkrati pa so potrdili tudi smernice, ki jih občinam v pomoč za prijavo projekta za sredstva kohezijskega sklada pripravlja ministrstvo za okolje in prostor.

Avgusta lani so se začela pripravljalna dela na projektu Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju, s katerim želijo občine Koper, Piran in Izola izboljšati stanje odpadnih voda na priobalnem območju, so sporočili z agencije Pristop.

V sklopu projekta je tudi izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za vse tri občine. Projekt, za vodenje katerega skrbi Komunala Koper, naj bi se zaključil konec leta 2009, vključno s poskusnim obratovanjem Centralne čistilne naprave Koper.

Ali lahko dejanja vsakega posameznika spremenijo prihodnost? Vedno več ljudi se odloča za nakup produktov, ki ne škodujejo okolju. Kakšen vpliv bodo okolju prijazna dejanja imela vpliv na jutrišnje tržišče? Okoljska tema je bolj kot kdajkoli v blišču luči.

Skrb zaradi klimatskih sprememb, degradacija naših ekosistemov in onesnaženje so na višku svoje moči. Mnogi vidijo rešitev v bolj zeleni okoljevarstveni taktiki, v strožjih rednih kontrolah in okolju prijaznejših izdelkov in proizvodnih procesov. Tudi število ljudi, ki se vedno bolj aktivno vključujejo v gibanja za boljši jutri, je vedno več.

Najboljši film vseh časov o ravnanju človeške rase do živali.

 ZEMLJANI

"To je najboljši dokumentarni film leta!" PETA
"Kdor želi izvedeti resnico, bi moral videti ta film." Woody Harrelson
http://www.jonhs.net/freemovies/earthlings.htm

Ogled tega filma zahteva nekaj poguma. Pogum, da se morda prvič v življenju soočimo s tem, kakšen je naš delež pri grozljivem trpljenju živali. Kljub krutostim, ki jih film prikazuje, je njegova vrednost prav v tem, da je dokumentarec; tako nihče ne more trditi, da reklamiramo še eno "novodobno ameriško iznajdbo". Nasprotno: film prinaša resnico, ki je morda le nekaj sto ali tisoč metrov oddaljena od našega doma, vendar skrbno skrita za debelimi zidovi, ki udušijo smrtne krike nemočnih, najbolj zatiranih Zemljanov našega planeta. Kaj boste s to resnico naredili, je seveda stvar vaše svobodne izbire, vsak vaš odziv pa bo vendar pripadal eni od stopenj, skozi katere se prebija večina resnic:

Že kmalu boste lahko postali ekološki naravnost s kavča. Naslednje leto bo Discovery Communications pričel oddajati celodnevni program o ekološkem načinu življenja.

Že obstoječi program Discovery Home channel bo nadomestil Discovery PlanetGreen, spremljalo ga bo lahko 50 milijonov gospodinjstev z začetno oddajo »Ten Ways to Save the Planet« (Deset načinov, kako rešiti planet).

Svetovno priznani pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade za literaturo J. M. Coetzee je v svojem pismu spodbudil vse poslance Evropskega parlamenta k podpisu Pisne deklaracije 0002/2007, ki poziva k prepovedi bikoborb v državah Evropske unije in k prenehanju podeljevanja subvencij kmetom, ki redijo bike, ki se nato uporabljajo v bikoborbah. Zadnji rok za podpis deklaracije je 14. april 2007.

Coetzee, ki je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado za literaturo, pravi: »Pridružujem se svojim prijateljem iz organizacije PETA (Ljudje za etično ravnanje z živalmi)  in vas pozivam, da podprete Pisno deklaracijo 0002/2007. Bikoborbe slovijo po pogumu matadorjev, vendar se vsi zavedamo, da gre za neenakovredne borbe, v katerih bik ne more zmagati. Bikoborbe so bile in so še zmeraj le krvav in krut spektakel, primerljiv z gladiatorskimi boji.“

Strožji vladni standardi, kot sta obnova prezračevalnega sistema in zamenjava navadnih žarnic z varčnimi, bi lahko prinesli trikrat večje zmanjšanje emisij, kot je planirano za Kjotsko obdobje od 2008 do 2012, je povedal Achim Steiner, Vodja programa ZN za okolje (UNEP). “Energetska učinkovitost skupaj s čistejšimi in obnovljivimi oblikami energije, je eden izmed stebrov, na katerem bo temeljil boj z ogljikovim dioksidom.“

Raziskava z naslovom Zgradbe in podnebne spremembe, ki jo je opravil UNEP, je pokazala, da zgradbe doprinesejo od 30 do 40 odstotkov svetovne porabe energije. V Evropski uniji bi lahko eno petino današnje porabe energije in 45 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto prihranili z bolj ambicioznimi standardi za nove in obstoječe zgradbe. Poročilo poziva k večji uporabi obstoječih tehnologij, kot so termalna izolacija, sončno senčenje in bolj učinkovita osvetljava ter električne naprave.

Država bo čedalje bolj intenzivno spodbujala proizvajalce obnovljivih virov energije, s tem da bo zagotovila odkup energije, je na novinarski konferenci v Portorožu, ki so jo pripravili ob robu dvodnevne konference Dnevi energetikov 2007, dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V prihodnje je po njegovih besedah pričakovati nadaljnjo privatizacijo na trgu energetike, od 1. julija letos pa bodo lahko gospodinjstva sama izbirala dobavitelja energije.

Med prioritetami slovenske energetske politike je po Vizjakovih besedah diverzifikacija virov in transportnih poti energije, sistem trajnih 90-dnevnih energetskih zalog pred sistemom delegiranih zalog in ločitev tržnih aktivnosti od infrastrukture.

ODPRTO PISMO

VLADI RS; MINISTERSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR TER MINISTERSTVU ZA PROMET

ZVEZA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
Društvo gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce
Društvo za varstvo okolja Radovljica
KOALICIJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA OHRANITEV TNP

Datum : 11.04.2007

Več kot dve tretjini velikih svetovnih mest se nahaja na območjih, ki so občutljiva na globalno segrevanje in povišanje morske gladine ter več milijonov ljudi na območjih tveganja poplav in hudih neviht, je potrdila nova raziskava, objavljena v časniku Environment and Urbanization, ki so jo izvedli na Institutu za okolje in razvoj v Londonu (IIED). Kar 634 milijonov ljudi živi na ogroženih obmorskih območjih po svetu (po definiciji gre za tista, ki so manj kot 10 metrov nad morsko gladino), to število pa se narašča.

Večkot 180 držav je naseljenih v nižjih obmorskih območjih, priblizno 70 odstotkov med njimi ima urbana območja z več kot 5 milijoni ljudi, ki so ogroženi. Med njimi so tudi Tokio, New York, Mumbaj v Indiji, Šanghaj na Kitajskem, Džakarta v Indoneziji in Daka v Bangladešu. 75 odstotkov ljudi, še posebej revnih, ki živi na ogroženih območjih, je iz Azije.

Portland (Oregon) je postalo prvo mesto v Združenih državah Amerike, ki je objavilo uradno strategijo za soočanje s prihodnostjo, ko ne bo več nafte. Poročilo na 85 straneh je raziskalo 3 scenarije za padec naftne dobe, ki jih razporedi od najboljšega (počasen upad, na katerega bi se ekonomija prilagodila) do najslabšega, ki bi vodil v socialni razpad. Priporoča razpolovitev uporabe nafte in zemeljskega plina v naslednjih 25 letih, prikaže pa tudi načrt za prilagoditev težkim ekonomskim in socialnim razmeram, do katerih lahko pride, ko bo pošla zaloga poceni nafte.

Evropska komisija je danes objavila poseben sončni zemljevid, ki kaže potencial za izkoriščanje fotovoltaične sončne energije v različnih delih Evrope. Fotovoltaične sončne celice sončevo svetlobo neposredno pretvarjajo v električno energijo. V španski Sevilli pa so konec marca odprli prvo elektrarno na sočno energijo v Evropi, namenjeno komercialni uporabi, so sporočili v Bruslju.

Interaktivni spletni fotovoltaični geografski informacijski sistem je razvil Skupni raziskovalni center pri Evropski komisiji, uporabnikom pa omogoča, da ocenijo potencial izkoriščanja sončne energije na katerikoli lokaciji v Evropi. Kot kaže zemljevid, bo identičen sistem fotovoltaičnih celic v sončnih predelih Evrope (npr. Malta, južna Španija) generiral dvakrat toliko energije kot v območjih na severu celine, denimo na Škotskem ali na severu Skandinavije. Gre za izjemno pomembno orodje v času, ko skuša Evropska unija povečati delež obnovljivih virov energije na 20 odstotkov v letu 2020, poudarjajo v Bruslju.

K sodelovanju vabimo vse, ki bi želeli, da tudi njihova občina postane območje brez gensko spremenjenih organizmov.
Če ste društvo, posameznik, podjetje…, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja v vaši neposredni okolici, se nam pridružite!

Kako? Preprosto! Obrnite se neposredno na svojega župana in mu predlagajte, da občinski svet sprejme izjavo o območju brez GSO. Lahko pa se obrnete tudi na občinske svetnike. Pri tem si pomagajte z gradivom, ki ga najdete na naši spletni strani: www.itr.si

Udeleženci Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah so danes v Bruslju le dosegli dogovor o znanstvenem poročilu o posledicah segrevanja ozračja. Po prvotnem nasprotovanju ZDA, Kitajske in Savdske Arabije delu poročila naj bi po maratonskem zasedanju le dosegli kompromis. Mednarodna skupina bo poročilo predvidoma potrdila popoldne, pozneje pa naj bi jo predstavili tudi javnosti.

Sporen za ZDA, Kitajsko in Savdsko Arabijo naj bi bil del poročila, ki se nanaša na "vsebino, namenjeno oblikovalcem politik", o že poznanih vplivih klimatskih sprememb in napovedih, kakšni bodo njihovi vplivi v 21. stoletju. Delegati omenjenih držav so nasprotovali delom poročila, ki vključujejo ostra opozorila pred posledicami teh vplivov.

Nekatera podnebna območja lahko povsem zginejo z Zemlje, razvijejo pa se lahko nova, je pokazala raziskava skupine znanstvenikov z univerze v Wisconsinu. To bi ogrozilo nekatere rastlinske in živalske vrste, drugim pa dalo možnost za razvoj. Raziskovalci pod vodstvom profesorja geografije Johna W. Williamsa so pri ugotavljanju, kako bodo podnebne spremembe oziroma segrevanje Zemlje vplivale na podnebna območja po svetu, uporabili računalniški model. Na udaru bodo tropska območja, so ugotovili, predvsem deževni gozdovi ob Amazonki in v Indoneziji, kar je presenetljivo, ker se vreme tam zelo malo spreminja.

Študija, ki jo je skupina britanskih znanstvenikov objavila v danes, kaže, da globalno segrevanje dviguje povprečno temperaturo na Marsu štirikrat hitreje kot na Zemlji. Razlike je le v tem, da ga ne povzroča človek. Običajna temperatura na Marsu je od -87 do -5 stopinj Celzija, odvisno od letnega časa in lokacije. Znanstveniki so dolgo opazovali povezavo med nihanjem temperature in izpostavljenostjo površine sončni svetlobi. Ugotovili so, da se ključ skriva v – prahu. Rdečkasti prah, ki prekriva Mars, deluje kot neke vrste izolator: sončne žarke odbija nazaj v vesolju. Ko ga viharji, ki so na Marsu pogosti, razpihajo, površina izgubi svoje „odbojne“ sposobnosti in se začne segrevati.

Obnovljivi energetski viri pokrivajo 50 procentov vse potrebe po energiji, količine izpustnih plinov so se znižale za 50 procentov, jedrske elektrarne in premogovniki so zgodovina. Vse to lahko postane resničnost do leta 2050, če verjamemu scenariju »Energy (R)evolutin-a«. »Energy Revolution« ima dva glavna cilja: prvič, bolj učinkovita izraba energije in drugič vseobsegajoči prehod na obnovljive energetske vire. Prvi in zelo pomemben korak, ki ga je potrebno izvesti je, da svetovne vlade znižajo subvencije za fosilne in atomske vire energije.

Vir: http://www.umweltschutz-news.de/"

Medtem ko Američani točijo bio-bencin, zmanjkuje Mehičanom koruze, ki je postala drago živilo, katerega si revni del prebivalstva počasi ne more več privoščiti. V ZDA je požel bio-bencin velik uspeh. Medtem ko so eni samo preklopili na drugo gorivo, Mehičanom primanjkuje koruze, ki je že od nekdaj njihovo osnovno živilo. Posledica so višje cene koruze. Torej koruza sedaj ni le osnovna sestavina mehiških tortilj, ampak je postala tudi material za etanol.

Zaradi velikega povpraševanja v ZDA, je cena koruze na internacionalnih surovinskih trgih dosegla najvišjo cenovno stopnjo v zadnjih desetih letih. Neprevidljiva nihanja na tržišču fosilnih surovin so povzročila usmerjenost v obnovljive vire energije. To pomeni, da gre koruzni pridelek v tisto naročje, kjer je denar. V Mehiki se je v roku nekaj tednov podvojila cena tortilje od 40 na 75 Euro-centov na kilogram. „Če pogledam v svojo denarnico ne vem, kako bi naj tisto, kar najdem noter, zadostovalo do naslednjega tedna,“ se pritužuje Maria Teresa Dominguez, potem ko se je vrnila s tržnice v Mexicu.

Dan po tem, ko je s podpisom za transbalkanski naftovod med Konstanco in Trstom, nas prelestni minister v zameno za častno funkcijo plinskega foruma, »prodal« Primorsko, se ne morem otresti asociacij na zgodovinsko preteklost... Če nas ni iztrebil fašizem, nas bo sedaj globalni kapital s popolno degradacijo Tržaškega zaliva (s površino 548 km2, povprečno globino 16,4 m) in/ali njegovega zaledja... Zanje postaja to skrajno ekološko občutljivo območje zgolj energetski terminal za napajanje srca Evrope... Kdo je vedno številčnejša populacija v nekdaj najpomembnejši luki avstro-ogrske monarhije, kjer je stoletja nazaj živelo več Slovencev kot v Ljubljani, pa ni potrebno omenjati...

Kaj je dandanes vrednota povprečnim Kitajcem, pa ne le njim, spet ne bi izgubljali besed... Varovanje okolja zagotovo ni na prvem mestu... Tokrat nas je mati Evropa dokončno postavila v kot... Naftovod bodo zgradili tako ali drugače: ali z degradacijo Podgrajskega podolja, te naše močno zakrasele pokrajine in s temo ogrozili kraški vodonosnik, ki predstavlja vir oskrbe s pitno vodo nekaj manj kot 5 % slovenskim državljanom, ki prebivajo v Koprskem primorju in njegovem zaledju, če odmislimo turiste v poletnih mesecih in ostalih delih leta… Ali pa bodo naftovod gradili po morju! (Kaj bo to pomenilo za istrska letovišča, se očitno nihče ne vpraša… Torej mi ni potrebno omenjati, da že neugodne vremenske spremembe povzročajo v Tržaškem zalivu in vzdolž Istre nadležno cvetenje morje, kaj bo šele ob gradnji naftovoda, ko se bo ob »mehanizacijskih posegih« dvigoval mulj iz plitvega morja…)

22. aprila nam pomagajte očistiti naravo, ulice, parke in sprehajalne poti

Dragi bralci, tudi letos bomo Pozitivke skupaj z stranjo Svet-je-lep in ostalimi, predvsem ekološkimi nevladnimi organizacijami, organizirali že tretjo tradicionalno akcijo "Vsak po svojo vrečo smeti", ki je nastala zaradi tega, ker smo na sprehodih po naši čudoviti naravi in sicer prelepih mestih, opazili precej smeti in se odločili, da nekaj za čistejše okolje lahko naredimo skupaj.

Ker bi radi po vseh regijah očistili določene bolj izpostavljene ulice, parke ter sprehajalne poti, vabimo koordinatorje, ki bi nam pomagali organizirati akcijo po različnih delih Slovenije, da nam pišete na soncna@pozitivke.net in se nam pridružijo.

Uredništvo