Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sreda, 2. maj 2007 @ 02:37 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Potohodec po Hrastoveljski dolini je imel
v peti vodni izvir, pred sabo Škocjanski zatok.
Koder koli je hodil po istrski zemlji izsušeni,
je puščal za sabo potok Rakovec,
Rižano in zajetje ob izviru,
praznil si je hlačne žepe s soljo
in ustvarjal morje modrosti:
živeti v metulju, utelešeno v ljubezni
svoj modus vivendi na obrobju krasa,
kjer so izviri življenjske tekočine Istre doma
v kapljici vode, ki ohranja življenje.
sreda, 2. maj 2007 @ 00:49 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Ni živela za zabavo.
Nje življenje je bilo zmerno, zdravo.
Rada se je gneči izognila.
Ni živela za zunanje vtise.
Nekje v daljavi so bile zapisane tudi njene sanje.
Ni hodila s hitrimi, gotovimi koraki.
Naj bi imela nekaj skritih adutov,
a se sama ni dovolj zavedala njihove moči.
Znala se je prilagajati,
a nikoli ni prodala svoje osebnosti.
Najboljše na njej je in verjetno bo ostalo
skrito, neizraženo.
Nikoli ni blestela zaradi svoje spretne besede.
Bilo jo je komajda kje opaziti.
ponedeljek, 30. april 2007 @ 19:23 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Črke v skupinah porajajo besede,
ki so mladiči tihih razpoloženj.
Moje besede so rože na pecljih,
ki so zagledale luč sveta.
So svila, ki šelesti v ušesu.
Pogled črk proti nebu
je molitev na križpotju neder.
Moje besede so drobtinice duše,
so odluščene mrvice od srca,
so obrazi mojih misli na morskih valovih.
So razmetani trenutki samote
na oddaljenem kamnu.
So odpeto telo travnatih bilk
in sklanjatev svetlobe.
ponedeljek, 30. april 2007 @ 09:58 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Sem mesečina,
rojena v očeh tvoje ljube.
Ko me raniš zvečer, krvavim v spanju.
Pod Tiffanijevo svetilko zamiram
v medlo luč v odblesku okna
in se priplazim čisto blizu tebe,
da otipam svoje zajetje,
ko tema dobi obliko telesa.
Imam lastnost določanja zatišja
in upanja v lesketanju. Darujoči razpon
pretakanja skozi tebe, me meri.
Sem že skoraj dobrota in žlahtnost
daljnjega spomina, ko se izrečem
kot čista ljubezen v zrklu,
z izročanjem, ki je čakalo name.
ponedeljek, 30. april 2007 @ 09:36 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Izčiščeni angel kozmičnega drevesa.
Geometrični simbol duše.
Zanos v spazmu erotičnega diha
v izpuhtevanju vode in krvi.
Iskanje izgubljenega časa pred časom,
ki je naredil moškega dolžnika
za vračanje ženskih darov,
s smislom bivanja z ogledalom magme
na steni, z dotikom njenega spola.
Razdalja, ki združuje. Časomer v obelisku časa.
Fluidnost pretočnosti teles. Zvenenje.
Prečkanje erogenih con skozi čistopis tkiva,
z iztegnjeno roko iz andrenalina moči.
Krožeča cirkulacija s priklicem peg
iz sončevih skrivnosti. Toplina in milina
izbrušenih gibov plešočega vetra,
vstopanje telesa v mistično teologijo soli,
vraščanje v notranjost, oplojevanje
uranskih prvin s sunkom v novo življenje,
s kapljico sonca v ženskem nasmehu.
sreda, 25. april 2007 @ 22:34 CEST
Uporabnik: Nuška Golobič
Lahko si daleč ni mi mar
vse kar znam in ljubim
vate dam.
Ni me strah samote, ko te ni
če sreča v tvojih je očeh
kjerkoli si
zame je dovolj,
da zmorem in da znam.
Poglej me s tistim žarom v očeh
preden greš objemi me z vso nežnostjo
potem odidi stran
ne želim da se ozreš
saj obstala bom kot vkopana
s spomini daleč od sveta
tebi bom predana.
sreda, 25. april 2007 @ 19:51 CEST
Uporabnik: Sonce
Ko bi spet zrla obzorje tvojih oči,
s sluhom prežejnim pila tvoj ljubljeni glas!
Ko bi lahko te izvila iz krempljev Noči,
jaz, ki poklekam na kamen: Prosi za nas…!
sreda, 25. april 2007 @ 17:19 CEST
Uporabnik: Sonce
Nič več ni mene,
nič več ni moje podobe
v tvojih očeh.
Bile so modro zelene,
kot je življenja nasméh
in kot cvetlice priróbe,
tik nad prepadom rastoče
v posebni lepoti.
A jaz… slepa bila sem za to,
bolj kot si ti, ki mogoče
nič več ti videti ni v slepi samoti
in ki za me zaprl si oko.
sreda, 25. april 2007 @ 09:34 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Friderich Nietzsche je rekel:
»Bog je mrtev!«
Ob ugotovitvi klinične smrti Boga
pa je pozabil povedati, kdo bo dedič
planeta Zemlja. Kdo bo upravljal
zapuščino, če edinega pravičnega sodnika,
ki dobro plačuje in hudo kaznuje, ni več.
Če zapuščina ostane brez oporoke
in pravičnega sodnika, da bi razsodil,
komu pripada svet, ga bo človek uzurpiral
in se povzdignil v svete prostore vladanja.
Spomnila sem se Nadčloveka nemškega Reicha,
ki je hotel postati gospodar Zemlje.
torek, 24. april 2007 @ 17:49 CEST
Uporabnik: Žafran
Moje srce je zdaj pogorišče,
v katerem moj pogled
zaman po kotih te išče,
ker skrila si se v dim,
v plamene si se zavila,
pustila si le drobno sled,
ki tiho mi je razkrila,
kje zdaj tvoje je bivališče.
ponedeljek, 23. april 2007 @ 14:47 CEST
Uporabnik: BALDRIJAN
Pravljica o nama že napisana
Nekje daleč v času je pozabljena
Tam v deželi sanj je spravljena
V zlat papir zavita nikoli objavljena
Rad bil bi tvoj junak za vse večne čase
Ljubezni predani jezdec zate in zase
Odjezdil bi v deželo sanj po pravljico
V zlat papir zavito ljubezen najino
ponedeljek, 23. april 2007 @ 08:10 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
V težkih okoliščinah vesoljnega poka
je strahoviti zven ustvaril mojstrovino,
ki gospodari prihodnosti kot skrivnost.
Enkrat za vselej je izrekel skrivne šifre
in kodirane resnice. Nihče ne ve,
v katero tarčo je meril pok, ko je
vesolju razredčil dušo in s kakšnim
mesijanskim hrepenenjem je sledil
virtuoznosti prostora in vnesel vanj
ognje, ki ustvarjajo pepel.
Nič ni izključeno, vse je možno, nepredvidljivo.