Učinkovita raba in obnovljivi vire energije, električna vozila in druge okolju prijazne naložbe so smiselne in zaželene, saj prinašajo prihranke in pozitivno vplivajo na okolje, a jih je treba tudi financirati.

Eko sklad nudi finančne spodbude za ekološke naložbe na kar devetih področjih, medtem ko banke ponujajo različne t.i. ekološke oz. zelene kredite, ki so namenjeni različnim namenom - od nakupa avtomobila, energetsko varčnih gospodinjskih aparatov, varčne bele tehnike, obnove izolacij in kritin, do gradnje ali nakupa nizkoenergijske oz. pasivne eno- ali dvostanovanjske stavbe. Vse banke, ki imajo eko kredite v ponudbi, jih dajejo tudi nekomitentom (nekatere sicer po slabših pogojih), zato ZPS svetuje, da pred izbiro skrbno preverite ponudbo.

Vse več evropskih držav se zaveda, da so avtomobili z notranjim izgorevanjem škodljivi tako za okolje kot za ljudi in živali. Ti predstavljajo težavo predvsem v večjih mestih, saj je zrak zaradi njih pogosto tako onesnažen, da morajo oblasti nekajkrat letno celo prepovedati uporabo avtomobilov.

Zato ne preseneča, da Velika Britanija resno razmišlja o možnosti, da bi že v naslednjih nekaj letih povsem prepovedala prodajo vseh avtomobilov in drugih vozil na notranje izgorevanje.

Zmaga na sodišču - ARSO še enkrat o presoji vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja NEK
Upravno sodišče je ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij-PIC, Focusa, društva za sonaraven razvoj in Umanotere ter odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje. ARSO bo tako moral ponovno odločati o potrebnosti presoje vplivov na okolje glede 20-letnega podaljšanja obratovanja NEK.

Ob tem bo moral ugotoviti, katere investicije je potrebno izvesti, da bo podaljšanje obratovanja sploh možno. Če bo ARSO odločil, da je presoja vplivov na okolje potrebna, bo potrebno pripraviti okoljsko poročilo, dati javnosti možnost komentiranja, izvesti pa bo potrebno tudi čezmejno presojo.

Ekologi brez meja so se posvetili ponovni uporabi in opravili raziskavo med centri ponovne uporabe in potrošniki z namenom ugotoviti razsežnost in zanimanje za nakupe rabljenih izdelkov.

Uspeh držav na področju ravnanja z odpadki se večinoma meri z odstotki recikliranih odpadkov, redkeje s količino nastalih. Za opredelitev uspeha držav na tem področju bi morali upoštevati tudi aktivnosti preprečevanja nastajanja odpadkov, kar je najlažje meriti pri ponovni uporabi. A glede na to, da tako na nacionalni kot evropski ravni ne razpolagamo niti z dobrimi podatki, kaj šele s konkretnimi spodbudami in programi, ostajamo mnogokrat le pri besedah. Ekologi brez meja so se zato odločili pridobiti vsaj okviren vpogled v izvajanje popravil, nakupa iz druge roke in izmenjav v praksi.

"Ker so lahke in ker ji je enostavno spet zapreti."

Korporacija Coca-Cola ne namerava slediti pozivom k zmanjšanju plastične embalaže, saj, kot ugotavljajo, si ljudje še vedno želijo uporabljati plastenke.

Bea Perez, vodja oddelka za trajnost v omenjeni ameriški družbi, je v pogovoru za BBC pojasnila, da si sicer želijo zmanjšati uporabo plastične embalaže - vsako leto namreč napolnijo milijarde plastenk oz. 200.000 na minuto, kar skupno nanese za tri milijone ton plastične embalaže -, vendar imajo zdaj želje kupcev prednost pred varovanjem okolja.

Statistični dan 2020
Statistični urad na Brdu pri Kranju je pripravil celodnevno posvetovanje na temo podnebnih sprememb. Premier v odstopu Marjan Šarec je dejal, da je treba ukrepati, a pri tem ohraniti zdravo pamet.

Državni Statistični urad in Statistično društvo Slovenije sta letošnji statistični dan posvetila tematiki podnebja. "Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi," je v uvodnem nagovoru poudaril generalni direktor statističnega urada Bojan Nastav.

2020 je leto zamujenih mejnikov, svet pa drvi in pospešuje naprej. Kaj že vemo, da nas čaka v naslednjih mesecih na področju okolja? Ekologi brez meja so novo leto vzeli pod drobnogled.

Razočaranje po koncu podnebne konference COP25 še ni izvenelo, ko so vseavstralski požari dosegli rekordne razsežnosti. Jasno je, da bo leto 2020 zaznamovano s podnebno krizo, zatiskanje oči pred podnebnimi dejstvi pa bo letos še težje.

Emisije delcev pri novih dizelskih vozilih do 1000-krat večje od običajnih vrednosti testiranj
Kot so pokazala testiranja dveh najbolj prodajanih dizelskih vozil, novi dizelski avtomobili onesnažujejo tudi do 1.000-krat bolj od njihovih običajnih vrednosti. Do nevarnih porastov v emisijah delcev prihaja, ko se med vožnjo vključi funkcija čiščenja filtrov. To se lahko zgodi med vožnjo v urbanem okolju, avtomobil pa lahko med čiščenjem filtra prevozi tudi do 15 km. Uradni testi emisij vozil takšnih porastov dejansko ne upoštevajo. V Evropi ima takšne filtre več kot 45 milijonov avtomobilov, ki skupaj opravijo 1,3 milijarde čiščenj filtrov letno.  

Po besedah organizacije Transport & Environment (T&E), ki je naročila neodvisne laboratorijske preizkuse in katere član je tudi društvo Focus, morajo zakonodajalci sprejeti, da dizelska vozila še vedno močno onesnažujejo okolje, ter morajo sprejeti strožje omejitve ter strožja testiranja emisij vozil.

Opozorila na vlogo države pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti
Obalne občine se na dvig gladine morja kot posledico podnebnih sprememb pripravljajo z različnimi ukrepi in opozarjajo na vlogo države pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti.

Po besedah klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj je dvig morske gladine za 10 centimetrov že prispeval k večji pogostosti poplav in nekoliko višji ravni poplavnih voda. Kot je dodala, moramo ravno na obalnih območjih popraviti prostorsko politiko.

Našli so fosilne ostanke prastarih dreves iz rodu eospermatopteris
V zapuščenem kamnolomu v ameriški zvezni državi New York so znanstveniki odkrili fosilni gozd, ki je po oceni avtorjev raziskave najstarejši na svetu.

Dotlej je za najstarejšega veljal fosilni gozd Gilboa na severu države New York, ki je star okrog 385 milijonov let. Ostanke gozda na dnu kamnoloma - vidne so le fosilne korenine - pa so našli le kakšnih 40 kilometrov vzhodneje, v bližini mesta Cairo, pa AFP raziskavo povzema Slovenska tiskovna agencija.

Suše so vse pogostejše
Zaradi najhujše suše v zadnjih sto letih so znameniti Viktorijini slapovi skoraj presahnili. So krive podnebne spremembe ali le običajna suša?

Desetletja so Viktorijini slapovi, kjer reka Zambezi pade 100 metrov globoko, privabljali milijone turistov v Zimbabve in Zambijo, najhujša suša v zadnjih 100 letih pa je slapove skoraj popolnoma presušila.

V času sušne sezone so slapovi običajno manjši, a tako majhnih, kot so letos, jih še niso videli. "Takšne jih vidimo prvič," je dejal Dominic Nyambe, prodajalec spominkov v Livingstonu na zambijski strani meje. Kot je dejal, jih to močno prizadene, saj prihaja manj turistov. Ljudje na spletu namreč vidijo, kakšno je stanje.

Široka koalicija deležnikov poziva Evropsko komisijo naj zaostritev 2030 podnebnih ciljev EU obravnava kot prioriteto
Široka koalicija podjetij, sindikatov, lokalnih in regionalnih oblasti ter nevladnih organizacij Evropsko komisijo je pozvala, naj pospeši napore za takojšnje podnebno ukrepanje EU. V skupni izjavi so člani t.i. Koalicije za višjo ambicijo (Coalition for Higher Ambition) Komisijo pozvali, naj ne odlaša in predlog za povišanje EU 2030 podnebnega cilja na vsaj 55 % predstavi v prvih 100 dneh od nastopa mandata. 

Izjava je bila objavljena pred predstavitvijo predloga za Evropski zeleni dogovor, ki je bila 11. decembra. Iz dogovora je namreč razvidno, da Komisija načrtuje predstavitev predloga za povišanje EU ciljev šele oktobra 2020, kar pa bi bilo prepozno za pravočasni dogovor držav članic o novem cilju do roka, ki nam ga nalaga Pariški sporazum. V skladu s Pariškim sporazumom morajo vse države svoje predloge za povišanje ciljev predstaviti do naslednjega podnebnega vrha, ki bo konec leta 2020 v Glasgowu.

Prelomno znanstveno odkritje
Na vzhodu Antarktike, pod Denmanovim ledenikom, so odkrili najglobljo točko celinske Zemlje. Gre za z ledom napolnjen kanjon, ki sega kar 3,5 kilometra pod gladino morja. Samo najgloblji oceanski jarki segajo globlje.

Za primerjavo: za najnižjo depresijo na Zemlji velja obala Mrtvega morja, ki leži na -413 metrih nadmorske višine. Za najnižjo točko površja Zemljine skorje pa Marianski jarek, ki sega 11 kilometrov pod morsko površino.

Oceani izgubljajo kisik, znanstveniki svarijo pred posledicami za milijone ljudi

Znanstveniki svarijo: Nujni so takojšnji in občutni ukrepi
Oceani izgubljajo kisik zaradi podnebnih sprememb, kar bo imelo hude posledice za morsko življenje, obalne skupnosti in ribištvo, ugotavlja poročilo, objavljeno v soboto na ZN-ovi konferenci o podnebnih spremembah v Madridu.

Poročilo z naslovom Deoksigenizacija oceanov: Problem vseh ugotavlja, da se površine vode z nizko koncentracijo kisika širijo, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Priročnik za organizacijo izmenjav oblačil in še zadnja izmenjava Tekstilnica
Ekologi brez meja so ob koncu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki je v ospredje med drugimi postavil ponovno uporabo in problematiko tekstilnih odpadkov, izdali praktičen Priročnik za organizacijo izmenjav rabljenih oblačil, popularna redna mesečna izmenjava oblačil v Ljubljani Tekstilnica pa s koncem leta zapira svoja vrata.

Na 90 izmenjavah, ki jih je obiskalo 4200 obiskovalcev, so pred odlaganjem in sežiganjem rešili 6 ton oblačil. Po sedmih letih rednih mesečnih dogodkov bi radi to dobro prakso ponovne uporabe oblačil prepustili drugim organizatorjem po vsej Sloveniji, predvsem pa k izmenjavam spodbudili vse državljane, sami pa se bodo problematike tekstila lotili z raziskavami dejanskega stanja in preko ozaveščevalnih aktivnosti poskusili prispevati k sistemskim rešitvam.

Ekologi brez meja ob pričetku Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki izpostavlja prednosti ponovne uporabe, spodbujajo načelo “manj je več” in objavljajo lokacije Manj je več turneje po Sloveniji. 

Platformo Manj je več, ki so jo Ekologi vzpostavili pred dvema letoma, uporablja že več kot 15.000 posameznikov, ki iščejo informacije o popravilih, ponovni uporabi, izmenjavi in nakupovanju z lastno embalažo.

Več kot 11.000 znanstvenikov iz 153 držav, tudi Slovenije, se je podpisalo pod članek, objavljen v reviji Bioscience Magazine, v katerem svarijo pred podnebnimi izrednimi razmerami, ki bi lahko, kot so opozorili, prinesle nepredstavljivo trpljenje.

Medtem ko so ZDA začele uradni odstop od pariškega podnebnega sporazuma, je svetovna znanstvena javnost poslala svarilo politikom, ki ne storijo dovolj (ali nič) za zajezitev "prihajajoče katastrofe.

Tudi letos je v sklopu globalne čistilne akcije World Cleanup Day pod okriljem mreže Break Free From Plastic potekal popis blagovnih znamk odpadkov. Coca Cola, Nestlé in Pepsi ostajajo ‘zmagovalci’ na seznamu največjih onesnaževalcev. Tudi slovenski popis ne prinaša večjih sprememb med ‘vodilnimi podjetji’ v primerjavi z letom 2018.

Drugi popis blagovnih znamk je v 51 državah, tudi v Sloveniji, potekal 21. septembra. V 484 popisovalnih akcijah je bilo pregledanih več kot 470 tisoč kosov odpadkov. Za največje onesnaževalce so se že drugo leto zapored izkazale najbolj poznane blagovne znamke, ki se na plastično krizo večinoma odzivajo z napačnimi rešitvami. Med top deset so se tako uvrstila še podjetja Mondelēz International, Unilever, Mars, P&G, Colgate-Palmolive, Phillip Morris, in Perfetti Van Melle.

Zmanjševanje količin zavržene hrane tretji najbolj ključen ukrep za blaženje učinkov podnebnih sprememb
Ekologi brez meja opozarjajo na vpliv odmetavanja hrane na podnebne spremembe. Zadnje poročilo Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah navaja, da odpadna hrana predstavlja desetino emisij toplogrednih plinov. Če bi bila odpadna hrana država, bi bila tako tretja največja povzročiteljica emisij.

Približno tretjino pridelane hrane zavržemo, s tem pa zavržemo tudi vse naravne in človeške vire, ki smo jih vložili v pridelavo, predelavo, prodajo in razdeljevanje. V Evropi je količina zavrženih virov kot posledica zavržene hrane enaka 261 milijonom tonam. Za ilustracijo - v ZDA se s hrano letno zavrže četrtina vse porabljene pitne vode oz. v Evropi trikratni volumen Ženevskega jezera.

Da je ključna vloga lokalnih skupnosti v prehodu v nizkoogljično družbo v Sloveniji prepoznana, je s svojo udeležbo na 4. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti potrdilo več kot 80 udeležencev - predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave.

»Blaženje podnebnih sprememb lokalnim skupnostim prinaša mnogotere priložnosti. Zmanjšanje pritiskov na okolje je pomembno, nič manj pa vključenost in povezanost ljudi ter priložnosti za lokalno ekonomijo«, so se strinjali udeleženci na konferenci Dovolj za vse: Lokalne skupnosti v času podnebnih sprememb, ki sta jo organizirala Umanotera in društvo Focus v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE. Udeleženci so spoznali tuje in domače dobre prakse s področij lokalne oskrbe s hrano, lokalne trajnostne mobilnosti in skupnostne oskrbe z obnovljivimi viri energije.

Ekologi brez meja so maja in junija v treh slovenskih krajih dnevno spremljali količine, pogostost in “pošiljatelje” oglasnih letakov, ki jih gospodinjstva prejemamo v poštne nabiralnike. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot 2,6 kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 31 kg na leto.

Spremljanje so izvedli v treh gospodinjstvih s sedežem v občinah Ivančna Gorica, Laško in Mengeš. Samo v enem gospodinjstvu so v dveh poletnih mesecih in pol zbrali 223 kosov oziroma več kot 7 kg nenaslovljene oglasne pošte. Gospodinjstvo v občini Ivančna Gorica je denimo samo v enem dnevu prejelo skoraj pol kilograma oglasnih letakov. Med dnevi v tednu se je za daleč najbolj priljubljeno izbiro oglaševalcev izkazal ponedeljek, največ oglasnih sporočil pa gospodinjstva prejmejo med prvim in petim dnem v mesecu.

Zbiranje na grobovih naših bližnjih in svetloba sveč, ki na pokopališčih ustvari pridih spokojnosti in upanja. Z mislijo na preteklost si včasih težko predstavljamo prihodnost in kaj naša dejanja pomenijo za tiste, ki nam bodo sledili.

Spregledamo dejstvo, da vsak Slovenec povprečno letno prižge 8 sveč, kar pomeni 16 milijonov sveč na leto. Tako novembrske dni in obiske pokopališč ob dnevu mrtvih spremljajo dogorele nagrobne sveče, ki se nato kopičijo na smetiščih.

Zadruga Dobrote iz Dravograda je skupaj z Ekologi brez meja v letih 2013 do 2015 izvajala projekt Tekstilnica. Glavni cilj projekta je bilo ozaveščanje splošne javnosti o problematiki tekstila - od proizvodnje do potrošnje in ravnanja s tekstilnimi odpadki ter zbiranje, predelava in ponovna uporaba rabljenega tekstila.

Odzivi prebivalstva so bili odlični, saj so to očitno potrebovali. Zato se je mreža zabojnikov za tekstil hitro širila po skoraj vsej Sloveniji. Prav tako so vse bolj postale priljubljene izmenjave oblačil, ki so naredile velik premik v glavah ljudi. Od začetka je bilo evidentno, da imajo ljudje pomisleke glede nošenja oblačil iz druge roke, saj so to povezovali s pomanjkanjem in ne s pozitivnim učinkom na okolje. Z vztrajnostjo in dobro komunikacijo pa so se ti tabuji počasi izničili in tovrstni dogodki ter trgovine z oblačili iz druge roke so postale danes že trend.