Konferenca Podnebne spremembe: priložnost za razvoj, ki sta jo organizirala Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije ter Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, se je odvijala v prijetnem vzdušju in postregla z nekaj dobrimi praksami.

Povedanega je bilo veliko. Res je, problem je velik in ni enoplasten. Za to, da bi lahko kaj spremenili, je potrebno začeti s širšim in še bolj aktivnim pristopom. Predsednik vlade Janez Janša, je v uvodnem nagovoru dejal, da je potrebno horizontalno obravnavanje podnebnih sprememb. Torej povezovanje, sodelovanje, sinergija. 95 odstotkov Slovencev meni, da Evropska Unija lahko veliko doprinese k rešitvam problema podnebnih sprememb. Seveda to pomeni sporazumni dogovor o vseh ukrepih, rešitvah in podpori ter od tu naprej sodelovanje z državami 3. sveta.

Mojster - prek Benjamina Crema
Rečemo lahko, da so vsaj nekateri ljudje nevarnosti, ki jih predstavlja globalno segrevanje in posledične klimatske spremembe, ki jih to segrevanje povzroča, začeli jemati resno. Res je, da je veliko razhajanj glede resničnosti in stopnje nevarnosti ter najboljšega pristopa do problemov, glede katerih se ljudje strinjajo, da obstajajo.

Toda ni dvoma, da se vsaj nekateri ljudje zavedajo, da človeka čaka velikanska naloga, ustaviti bo moral nadaljnje uničevanje in uravnotežiti okolje. Res je tudi, da celo tisti ljudje, ki so najbolj ozaveščeni in zavzeti, o obsegu in kompleksnosti problemov vedo le malo.

Peticijo za prepoved gensko spremenjene hrane v Italiji je podpisalo več kot tri milijone Italijanov, je povedala Zveza potrošnikov, proizvajalcev hrane in okoljevarstvenih skupin.

Aktivisti so v zadnjih nekaj mesecih zbirali podpise na tržnicah in na prehrambenih sejmih križem po deželi, v upanju, da bo vlada reagirala in prepovedala vse uvoze in gojenje »frankensteinove hrane.

Agencija za podnebje in vreme ZN je povedala, da bi podnebne spremembe lahko povzročile množično odpuščanje delavcev v ribolovnem sektorju in turizmu. Dobra novica je, da se bodo ustvarile nove službe v okoljevarstvenem sektorju.

Edini problem je, da nove službe ne bodo nastajale istočasno ali na istem prostoru kot bivše, je povedal Joaquin Nieto, predsednik mednarodne fundacije za trajnostni razvoj Sustainlabour.

Emisije toplogrednih plinov v ozračje se pri bogatih narodih ne nižajo kljub različnim preventivnim ukrepom in osveščanju ljudi. V letu 2005 so emisije dosegle rekordne količine, ko je bil učinek tople grede najmočnejši.

Najbolj kritični državi sta ZDA in Rusija, hitro pa se jima približuje tudi Kitajska. Po povprečnih izpustih prav tako kraljujejo ZDA - povprečni Američan izpusti v zrak 20 ton ogljikovega dioksida, sledijo pa jim Kanadčani in Avstralci s 16 tonami na prebivalca.

Intuitivno bi rekli, da je okolju prijaznejša dobra stara keramična skodelica. Vendar ni nujno. Okoljevarstvena »boginja« Lucy Siegle »dokazuje«, da se mogoče motimo.

Navaja analizo iz katere je razvidno, da bi mogli keramično skodelico uporabiti 1600 krat, da bi se izravnavala poraba, v energijskem smislu, s papirnatimi kozarci.

Majhna koča ob vaški cesti v Gothenburgu, na Švedskem, je polna mikrobov, ki urno pospravljajo gospodinjske odpadke. Gre za projekt, v katerem posušijo kompost s pomočjo mikrobov, preden ga v lokalni tovarni bioplina spremenijo v metan.

Hiša Larsa Smedlunda “Somnus Hus” je sistem, ki iz razgradljivih gospodinjskih odpadkov pomaga odstraniti 75% vlage in večino smradu. Okoli 180 družin si bo delilo hišo in odlagalo papirnate vrečke z ostanki hrane v “zeleno” kočo. Potem ko so ostanki hrane zdrobljeni, se preko mokrega filtrirnega sistema, v katerem se nahajajo  smradu-ješče bakterije, izsesa vlaga.

Kalifornijsko podjetje je iznašlo način, kako ponovno vzpostaviti dovolj visok nivo kisika v oceanih, kar lahko močno prispeva k izboljšanju okoljske in naravovarstvene problematike.

Z uporabo najnovejše tehnologije, vodilna eko firma Planktos, načrtuje dopolniti gozdove morskega planktona, ki absorbirajo približno polovico zemeljskega ogljikovega dioksida in proizvedejo polovico vsega kisika našega planeta.

V okviru akcije društva Planet Zemlja z naslovom Zgledi vlečejo, ki bo tekla do septembra 2008, se za podpis izjave z zavezo, da bodo pri vseh prihodnjih nakupih izdelkov upoštevali tudi njihovo obremenjevanje okolja in se med primerljivimi odločili za tistega, ki okolje manj obremenjuje, odloča vse več slovenskih javnih oseb in mnenjskih vodij.

Najnovejši podatki iz IUCN so pokazali, da se danes več kot tretjina evropskih sladkovodnih ribjih vrst nahaja v veliki nevarnosti pred izumrtjem.

Izmed 522 evropskih sladkovodnih vrst rib, jih je kar 200 uvrščenih na seznam resno ogroženih vrst medtem, ko jih je 12 že izumrlo. Takšni podatki kažejo na to, da so v Evropi ribe precej bolj ogrožene kot na primer ptice in sesalci ter, da je za izognitev tragediji nujno potrebno takoj ukrepati.

Vir: svarog.org

16. novembra bo na Brdu pri Kranju potekala pomembna konferenca z naslovom Podnebne spremembe: priložnost za razvoj.

Podnebne spremembe so osrednji okoljski razvojni izziv človeštva. Novi znanstveni izsledki z vedno večjo gotovostjo potrjujejo človekov vpliv na podnebni sistem, hkrati pa se večajo tudi ocene velikosti vpliva in s tem povezanih negativnih posledic.

Ocene kažejo, da so stroški za potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov precejšnji, vendar obvladljivi; zavlačevanje bi bilo nevarno in veliko dražje.

Z opredelitvijo najbolj ogroženih krajev na svetu zavoljo podnebnih sprememb, želijo znanstveniki pomagati, da se ti kraji na podnebne spremembe prilagodijo, na primer z novimi kulturami ali z jezovi za hidroelektrarne.

Znanstveniki so sicer povedali, da so njihove napovedi vse prej kot natančne (mogoče kljub tehnologiji nikoli ne bodo), kajti podnebje je kaotična in spremenljiva komponenta. Nihče ne ve, kaj prihodnost pripravlja za nas. Tudi z najboljšim modelom je težko predvideti ali je dobro vložiti denar v namakalne naprave ali zajezitvene nasipe, vetrnice itd.  

Kako si lahko mlada družina, ki komajda privarčuje za nakup stanovanja ali hiše, lahko privošči sončne celice za na streho? „S tem da jih najame,“ pravi Ed Begley Jr. šestkratni emijev nominiranec in okoljevarstvenik.

Sam je sončni sistem za pridobivanje energije postavil leta 1990. Begley pravi,da je že mnogo ljudi prišlo k njemu po nasvet, ampak še več jih je razočaranih odšlo, ker si sončnih celic niso mogli privoščiti. Ameriška korporacija Citizenre naj bi temu naredila konec. Begley je mnenja, da bi si tako lahko vsak privoščil sončno energijo, če bi si tega želel.

Kalifornijsko mesto, ki slovi po skoraj arhetipski podobi mostu Zlatih vrat, je po pisanju San Francisco Chronicla marca letos kot prvo mesto v ZDA zakonsko prepovedalo plastične nakupovalne vrečke. Te naj bi trgovci nadomestili s takšnimi, ki jih je mogoče reciklirati ali kompostirati.

Zakon, ki naj bi za velike trgovske centre začel veljati že s septembrom, je požel izredno zanimanje svetovne javnosti. Predstavnik mestnih oblasti, Ross Mirkarimi, je takrat povedal, da so zelo presenečeni zaradi pozornosti, ki jo je sprejetje zakona pritegnilo po vsem svetu, in izrazil upanje, da jim bo sledilo čim več mest in držav.

Segrevanje Zemlje in višanje gladine morja vpliva tudi na pitno podtalnico, ki jo s časom ne bo več, pojasnjujejo najnovejše raziskave.

Nove raziskave, ki so jih naredili pri Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) navajajo, da s tem, ko se gladina morja viša, ta vpliva tudi na podtalnico, saj se z njo meša in jo pretvarja v nepitno vodo. »Večina ljudi se zaveda kakšne posledice ima povišana gladina morja nad zemljo, ne vedo pa, kakšne so pod njo«, pojasnjuje vodja omenjene raziskave Motomu Ibaraki.

Prej ko bomo stopili v stik z zemljo, si umazali roke, pridelali svojo hrano, torej proizvajali in kupovali lokalno, manj se nas bodo dotaknile naraščajoče cene nafte, podražitve hrane, zevajoče luknje na trgovinskih policah, itn. Obvarovali bomo sebe, planet in pripravljeni bomo na življenje brez nafte, preden je ne bo več. 

Cena nafte se dviguje in se približuje magični številki sto dolarjev na sod. Hitreje kot s(m)o načrtovali. In kdaj je pravi čas, da se prenehamo sprenevedati in začnemo ukrepati, če ne danes?

Dejstvo je, da so naša življenja odvisna od nafte. Ampak glede na trenutno situacijo (na podražitve in pomanjkanje le-te), se bomo mogli znajti tudi brez nje. Tudi proizvajanje biogoriv (marsikatera planetu bolj škodijo kot pa nam koristijo) ni trajnostna rešitev.

Ali ste vedeli?

• 74% Američanov pije ustekleničeno vodo in eden od petih Američanov pije samo ustekleničeno vodo
• Leta 2005 so za ustekleničeno vodo potrošniki v svetu porabili več kot 100 bilijonov USD
• Vsako leto konča na smetiščih ali obcestnih smeteh za več kot 4 bilijone funtov plastičnih steklenic
• Izdelava steklenic za potrebe ameriškega trga po ustekleničeni vodi je zahtevala več kot milijon sodov nafte v lanskem letu – kar zagotavlja dovolj goriva za več kot 1 milijon avtomobilov za eno leto – in spustila v okolico več kot 2,5 milijona ton ogljikovega dioksida

Na spletni strani www.itr.si najdete odgovore predsedniskih kandidatov/kandidatk na javno vprasanje, ki smo jim ga zastavili na  ITR in sicer:
  "Zanima nas, kakšno je vase mnenje o uporabi genske tehnologije v kmetijstvu (komercialno gojenje) in v hrani, tako v Sloveniji kot nasploh, in kako boste kot predsednik drzave ravnali na tem podrocju?"

Do 18.10. smo prejeli odgovore treh takratnih kandidatov. Ge. Elene Pecaric, ge. Monike Piberl in g. Lojzeta Peterleta. Kasneje smo prejeli tudi mnenje predsedniskega kandidata g. Danila Türka.
Vsi odgovori so vam se vedno na voljo na spletni strani www.itr.si

Raziskava ameriškega Združenja zaskrbljenih znanstvenikov (UCS) je pokazala, da je naftna družba Exxon Mobil s 16 milijoni dolarjev podprla 43 organizacij, da bi ovrgle skrb zbujajoče rezultate poročila OZN o podnebnih spremembah.

Raziskovalci teh ustanov so lahko zaslužili po 10 tisoč dolarjev, če so kritizirali poročilo, ki ga je sestavilo 2.500 strokovnjakov. Vsota, ki jo je koncern porabil v ta namen, je pravi pljunek v morje, saj je lani ustvaril 40 milijard dolarjev dobička, kar pomeni povprečno 110 milijonov dolarjev na dan.

Glede na BBC-jevo poročilo se je 22.000 ljudi v 21 državah pripravljeno odreči udobnostim v prid planeta.

Nekateri bi žrtvovali več, drugi manj: 60-68% Špancev, Mehičanov, Kitajcev in Kanadčanov meni, da so spremembe življenjskega stila nujne, Nigerijci, Američani, Kenijci in Indijci trdijo, da spremembe niso potrebne.

Leta 1992 je Evropska Unija z zakonodajo vpeljala svoj znak za okolje. Njegovo poslanstvo je, da postane najbolj učinkovito in znano priznanje okolju prijaznih storitev in izdelkov, ki jih ne uvrščamo med prehrambene na področju celotne Evrope, sočasno pa želi povezati vse udeležence v okviru Komisije Evropske unije za ekološko označevanje (European Union Ecolabelling Board).

Namenjen je tako uporabniku, saj mu pomaga pri izbiri izdelkov in storitev, ki imajo bolj blagodejen učinek na okolje (v primerjavi s primerljivimi drugimi izdelki), kot tudi proizvajalcem, trgovcem in ponudnikom storitev (kot vabilo, da ekološke principe vključijo v svoje poslovne procese) ter civilnim iniciativam (okoljske organizacije).

Tokrat bi opozoril na drobno malenkost, pri kateri mogoče niste pozorni, boste pa zdaj toliko bolje.
Umivamo se vsi, to je jasno. Da obstajajo različna mila in šamponi tudi. Ste se kdaj zavedli, da v gospodinjstvih preveč šamponov odteče direktno v odtoke, ne da bi jih uporabili? Bodite pozorni na dogajanje pri svojem obredu čiščenja vašega telesa, pri tuširanju in kopanju. Kaj? Tuširanju in kopanju? Vsi vrabci že čivkajo o bolj varčni porabi vode in manj obremenjujočem ravnanju z vodo.

To nam je jasno in tudi vsi v glavnem že vemo, kaj je varčneje. Tuširanje ali namakanje v kadi? Splošno znano je, da je namakanje v kadi z razno raznimi kopelmi bolj udobno, je pa bolj potratno in obremenjujoče. Kaj pa tuširanje? Kakšen šampon uporabljate? Ali ima embalaža šampona pumpico, podobno kot pri tekočem milu, ali ma zgolj luknjico na vrhu plastenke, pokrito s pokrovčkom?

Plastične vrečke so postale znak potrošništva in nepogrešljiv del našega vsakdana. Okoljevarstveniki so jih označili kot nadlogo, ki potrebuje za razgradnjo vrsto let, onesnažuje zemljo in vodo.

Koliko let natančno potrebuje plastična vrečka, da se razgradi, je težko doreči, kajti plastične vrečke se v komercialne namene množično uporabljajo šele v zadnjih desetletjih. Prve plastične vrečke so se pojavile leta 1957 in sicer v ZDA. Proti koncu šestdesetih so se začele pojavljati po skoraj celem svetu. In v sedemdesetih so dokončno prevzele mesto papirnatim vrečkam.