Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 29. julij 2007 @ 08:59 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Ko luč zasveti, skrit pogled
napolni dnevu obraz.
Skoz resje polja haikuje pesem,
zgodi se sončen dan.
Okostje mamuta izpodriva kamen,
v življenje je shodil otrok.
Trta je v rdečem vinu namočila rožo.
Iz več duš je zrasla ena,
oblečena v tuniko poletja,
ki s soncem vodni klobuk veže nase.
sobota, 28. julij 2007 @ 17:44 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Poezija te zajame,
zavije v svilo
in spremeni v sladkorni trs.
Je lapis za izžiganje ran
in divjega mesa.
Ti pogasi žejo duše
in oživi glasbo v tebi.
Čudežno izpraznjena vsebina izrekanj,
ki blažijo hrepenenju bolečino rojevanja.
Donošena porodna voda v slapu besed.
Moja odžejana grlica med stenami bivališč.
Sok izvotljenega drevesa, ki se cedi
po stenah maternice in zadiši v razcvetu.
sobota, 28. julij 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Zaljubljena v "arte mudejar", mešanico arabske in krščanske arhitekture. Obožujem saharski pesek in palme. In datlje. In Egipt. Najlepše svetišče tega sveta mi je kordobska mesquita in najlepša palača, Al hambra iz Granade.
petek, 27. julij 2007 @ 06:10 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Dotakni se s prsti svojih pisav
in otipaj vsa čustva v zaslonu
brezkončnih misli
in tvoje dovzetnosti zanje.
Umetnosti ugašajočega dneva.
Čutov, ki so hlastala za zrakom
in te pustila na cedilu,
ko si se z lovkami in tipalkami
oprijemala korena svojega srca,
kjer prebiva Odisej z zamikom
v dogajanju tvoje zavesti.
četrtek, 26. julij 2007 @ 19:35 CEST
Uporabnik: Sonce
(Zoran Pevec: KAKO NAREDITI PESEM)
Poezija se ne vsili, se izpostavi. (Paul Clean)
Pesniki vedo, česar ne vedo filozofi – da mora skrivnost ostati skrita. (Kajetan Kovič)
Poezija je izguba časa, denarja in statusa. Toda vse te izgube so malenkost v primerjavi z radostjo, da ti je bilo dano biti del čudeža pri nadaljevanju in ohranjanju sveta živega jezika in poezije. (Tomaž Šalamun)
Pesnik zabija domislice kot žeblje in obeša nanje spremstvo. Ničesar ne razplete snovno-psihološko, vse navrže, ničesar ne izpelje. (G. Benn)
četrtek, 26. julij 2007 @ 08:19 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Pozno popoldne so se bori zravnali
in borove iglice so začele tiktakati mir.
Veter, po nevihti stisnjen v morje,
se je krmil s planktonom in krepil v močeh.
Tako potuhnjen je bil od same samote.
Udarjal je v tečaje skal, jim izruval dušo.
Rad bi se naselil v njih in jim iztrgal iz telesa
tisočletno moč. Jim izpraznil telo.
Negibno dno je sprejemalo sončne luči.
V globeli je ležala ugasla zvezda.
Morje se prelomi in me sprejme vase.
V njem leži deževje, spomin na mraz,
divje valove in na ljubezen z nogo v vodi.
Dotiki, poljubi in sanje iz plovnih rek.
četrtek, 26. julij 2007 @ 07:12 CEST
Uporabnik: Doroteja Jazbec
I.
Kakor strela prek jasnega neba,
zadela me je Amorjeva puščica sredi srca,
s sladko bolečino oči sva v eno spojila
in čutenje nečesa prelepega, koprnečega prebudila
eden v drugem, tako močno in silno, da zadostovala
ni več trezna glava, ne lastna pamet, ko se vžgala
je z globin prečiščenih misli najina skrivna ljubezen.
Nič ne de, če zavistneži želijo povzdigniti nad naju bolezen
sreda, 25. julij 2007 @ 19:34 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Sebe sem stlačila v steklenico,
da se nimam tam zunaj tako zapleteno.
Narisala sem mejo med mano in steklom.
Z ozonskim plaščem sem obdala sebe
in sklenila, da morava biti vedno skupaj.
Kot poparjena lista mi visita ušesi,
da ne slišim zunanjih glasov in trušča.
Naučila sem se molčati in brzdati jezik.
Ozankala sem si oči z dolgimi trepalnicami,
da boljše spim in naredila iz rok veliko pentljo.
Ko potrebujem ljubezen me moj dragi
potegne po nekaj požirkov ven iz čutarice
in me zasuje s sladkim pecivom potešene ljubezni.
sreda, 25. julij 2007 @ 06:59 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
O človek mučenik, ki kupčuješ z ljubeznijo
in odpiraš nedostopne skrivnosti erotičnih sanj,
ki hlipajo budne in brbotajo nemoč.
O pijani škorec z metaforo v kljunu.
Absurd, ki oddaja iskre.
Ogenj duh!
Brez barve, brez okusa, brez mer.
Brez začetka in brez konca.
Brez časa in prostora.
Košček hrupa v zrnu prosa.
Glas brez bistva in brez svojstva.
Klic bolečine pod tkivom besed.
ponedeljek, 23. julij 2007 @ 07:33 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Na podstrešju spijo duhovi angelov
z genetsko spremenjenimi krili,
ki so jadrali po nadzemlju
in delali veter iz tujih misli.
Medtem, ko je angel brez kril
zavezoval svoj baletni copatek,
plesal svoje sufije končne resnice
in se vrtel kot pirueta na obrobju sanj,
mu je Eros igral na saksofon in flavto.
Tla so se mu spodmikala.
Lebdel je in padal in padal
v mehko peno čudežnih sanj
in pristal v sladostrastju zgrbljenih pen.
Pod njim se je nabiralo hrepenenje
in poslavljale so se zlate naveze
z baletno predstavo nebeških razsežnosti.
nedelja, 22. julij 2007 @ 04:09 CEST
Uporabnik: Doroteja Jazbec
S teboj bi zletela na krilih ljubezni
In odkrivala nove svetove,
Z mehkobo posute cvetove,
Ki padali bi name kot tvoji poljubi,
Nežni in mili kot je vrtnica, ko ljubi
Jo sonce s toplimi žarki pomladi.
A ti si njen in vsi se imate radi,
Le jaz ostajam vedno sama,
Ker zaželiš si me le, ko nje ob tebi ni
Zaželiš si le bežne trenutke strasti.
Jaz pa še vedno sama
Čakam da izgine tvoje poželenje,
Da v duši zbudiš duše hrepenenje