Sem duša?
Ob nekje prebrani trditvi, da bistvo človeka ni duša, sem bil sprva razočaran. Kasneje pa sem sprevidel, da je upiranje tej trditvi podobno upiranju stališču, da človek ni telo.

Petero naših fizičnih čutov duše ne potrjuje – kako bi jo le, saj gre za nesnovno entiteto. Ali vam jo uspe začutiti v telesu? Kje se pravzaprav nahaja? V srcu? V glavi med očmi? Ali je to mesto fiksirano? Očitno ne, saj se duša lahko premika in tudi zapusti telo. V besedilih različnih šol nisem našel zadovoljivih razlag. Prizadeval sem si, da bi našel odgovore, ki bi temeljili na lastnem izkustvu.

Sem telo?
Odpovedati se istenju s telesom nikakor ni preprosto. Telo je vendar nekaj, česar ne moreš zanikati, prezreti. Utvara o telesu je ena najbolj temeljnih utvar. Kot ljubiteljskemu raziskovalcu mi uspe, da se na trenutke ali v krajših obdobjih zavedam in čutim, da je moje telo lesredstvo, ki ga uporabljam.

Takrat se zavedam svoje popolnejše narave, kar v meni vzbudi izvrstno počutje.Zanima pa me, kako svoje telo doživlja na primer duhovni učitelj Ramana Maharshi.

Sem osebnost?
Da bi ugotovil, ali sem osebnost, sem moral najprej raziskati, kaj to sploh je. O osebnosti in jazu (egu) sem se največ naučil pri Eckhartu Tollu. Razumevanje osebnosti in jaza je tako pomembno, da bi to znanje moralo postati del obveznega učnega programa v osnovnih šolah.

Osebnost, imenujemo jo tudi persona, je zapleten konstrukt v umu. Sestavljen je iz preteklih dogodkov (spomina!), podatkov, opažanj (tebe samega in drugih) in mnenj o tistem, kar si. Um se v to podobo popolnoma vživi. S tem ko se isti z lastništvom, s poklicem, ki ga opravljaš, z družbenim statusom in nazivom, s fizičnim videzom, s posebnimi sposobnostmi, zvezami, osebno ali družinsko zgodovino, sistemom verovanja, pogosto pa tudi s politično, nacionalistično, rasno, versko in drugo pripadnostjo, gradi svojomoč in pomembnost. A nobena od teh stvari, niti kopica njih, ne ustreza resnici o tvojem bistvu.

Zavest ima dve pomembni lastnosti: porajanje idej in vživljanje vanje. Prva od obeh lastnosti se zdi vsakomur razumljiva, druga pa ne. Ustvarjanje podob, slikanje idej in prizorov je proces, ki zgradi »svet okoli tebe«. Vživljanje v posamezne miselne objekte,istenje z njimi, domišljanje, da si ta objekt ti sam – to pa je tisto, kar naredi življenježivo in poraja veselje, pa tudi bolečino in trpljenje.

Zavest je»lepljiva« – primerjava je kar posrečena – in običajno ves čas »prilepljena« za nekaj, s čimer se v danem trenutku isti, istoveti. Isti se lahko z več stvarmi hkrati.

Materialni in duhovni svet
Trditev da je vesolje privid, katerega tvorec sem sam, je bilo – priznam – tudi meni težko sprejeti. Še vedno se mi dogaja, da se ujamem v stare programe, kajti to stališče je tuje razumu, ki je ujet v zanke materialnosti. Takrat se ustavim in si povem, da sem se spet izgubil v igri uma, ki jemlje stvari preveč »zares«. Ob spremenjenem pogledu na dogajanje se zgodi nekaj presenetljivega: tvorec – um, ki razlaga in sestavlja stvarnost, začne opazovati in razstavljatisamega sebe.

Ob ugotovitvi, dasvet zunaj mene (moje zavesti) ne more obstajati, sem se začel zavedati, da je proces opažanja »zunanjega« sveta povsem nekaj drugega, kot sem dotlej mislil.

Kdor me pozna, morda pričakuje, da se bom takoj obregnil ob stranišča, čevlje in mize, toda to so le izdelki s konca tekočega traku. O njih pišem že dvajset let, pa se v družbi ni prav dosti spremenilo. Naj poskusim drugje: pri temeljnih načelih tehnologije.

Na osnovi kakšnih družbenih norm in standardov sploh začnemo oblikovati predmete? Kako nam je uspelo tako zelo zaiti? Katera so žarišča gnilobe na temni strani tehnologije?

Kozmologija
Pri raziskovanju sveta ne moreš mimo vprašanja, kako je nastal. Moje radovednosti znanstvene razlage o nastanku vesolja niso mogle potešiti. Verjamem, da niti drugih, ki so pričakovali temeljitejšo rešitev te uganke.

Današnja znanstvena razlaga vesolja se začenja s trenutkom, ko je bilo vesolje staro le kratkih 10-43 sekunde. Po fiziku Maxu Plancku se ta časovna meja, do katere danes načeloma razumemo dogajanje v vesolju, imenuje Planckov čas. Dogajanja v vesolju pred Planckovim časom, v t. i. Planckovi dobi, današnja fizika ne zna opisati.

Resnično in neresnično
Besedo resnica imamo pogosto na jeziku. Uporabljam jo pogosteje, kot bi bilo treba. Je resnično zanimiv pojem. Kadar si priča nekemu dogajanju, ne dvomiš o tem, da je to, kar opažaš, resnica. Zaplete pa se tisti hip, ko poskušaš to, kar opažaš, nekomu opisati z besedami.

Med seboj pač ne znamo komunicirati drugače kot z besedami.Besede imajoomejeno uporabnost, ki se je ne zavedamo, zato bredemo v težave. Preslikavo svojega opažanja v besede poimenujemo resnica ali, bolje, moja resnica in si domišljamo, da bi morali vsi videti in opažati na enak način. A to je nesmisel.

Naše na materialistični paradigmi temelječe gledanje na svet predpostavlja, da je materialno vesolje in snov kot njen gradnik osnova stvarnosti, kakršno lahko doživljamo. Toda spoznal sem, da s takšnim gledanjem ne prideš daleč. Ne le, da z njim ni mogoče razlagati duhovnih pojavov, tudi pri materialnih se marsikdaj močno zatakne. Želel sem si najti trdnejšo in verodostojnejšo teorijo, ki bi materialno in duhovno stvarnost razlagala enotno.

Iz filozofskih razprav in besedil sem izluščil, da po idealističnem gledanju obstajata dva svetova: nemanifestirani in manifestirani svet. Platon je  nemanifestirani, potencialni svet imenoval »svet idej« (v nadaljevanju ga bomo imenovali absolut).

Ideja o delavcu in služabniku
Eden pomembnih motivov Nefilov za prihod na Zemljo je bilo zlato in njemu sorodne redke kovine, npr. platina (s temi kovinami je južna Afrika bogata), pa tudi radioaktivna ruda, kot npr. uran ali kobalt. Arheologi in antropologi so v južni Afriki našli dokaze, da se je rudarska tehnologija uporabljala že cca 100.000 let p.n.š. Kmalu po vzpostavitvi naselij na Zemlji je število Anunnakijevnaraslo na 600 - nekaj sto jih je dobilo nehvaležno rudarsko nalogo.

Delo v rudnikih zlata, ki so ga opravljali Anunnakiji (ti so "nižja kasta" Nefilov), je bilo težko in naporno. Dolgo časa, 40 sar, so ti prenašali napore in muke rudarjenja, potem pa je prišlo do upora.

Stvarjenje skozi oči Nefilov
Biblijski stih "v začetku je bila beseda" lahko razumemo kot ukaz Anuja, da se prične s kultiviranjem Zemlje. Glavni bog Anu je ostal na nebu in spremljal dogajanje.

Babilonska verzija Epa o stvarjenju pojasnjuje, da se je vrhovni bog Anu odločil, da bo na planet poslal svoja sinova. Po sumerskem izročilu je za vladarja planeta Zemlja določil svojega sina Enlila, drugi sin, bog EA oz. Enki pa je dobil oblast nad globinami/vodami. Poleg bogov Enlila in Enkija je važno vlogo v celotni zgodbi odigrala tudi boginja Ninhursag/Ninti. Navzlic njihovemu božanskem značaju so v epu obravnavani kot fizične osebe.

Stvarjenje skozi navedke biblije
Kako si razlagati biblijske stihe z današnjim razumevanjem tehničnih možnosti?
Kreacijo, kot jo prikazuje biblija, naj bi po sumerskih navedbah izvedli nezemljani (Nefili) s planeta Nibiru. V njej ni nič mističnega temveč jo je moč razložiti povsem razumsko, s posegi, ki tudi za današnjo raven tehnološkega razvoja niso nemogoči.

Zemlja je bila potem, ko je dobila končno obliko, žareča krogla aktivnih vulkanov. Nebo nad njo so napolnjevali para in oblaki. Ko se je skozi tisočletja temperatura spuščala, so se para in megle pretvarjale v vodo in na površini planeta ustvarjale morja. Zatem je nastopil cikel faz ohlajanja in segrevanja, ledenih in toplih dob. Naposled je bila, po eni od ledenih dob, primerna za posege, s katerimi je bilo možno razvoj bistveno pospešiti.

Nastanek sveta
Da bi lahko razumeli nastanek Zemlje, moramo stopiti še korak nazaj. Mezopotamska zgodba nas vodi na sam začetek časa.

Sprva sta obstajala mati in oče, Sonce (AP.SU - "ta, ki obstaja od začetka") in mati Tiamat ("tvorec življenja"), ki sta rodila ostale planete. Sonce je spremljal še Merkur (MUM.MU - "tisti, ki je rojen"), njegov glasnik. Tej trojici sta se najprej pridružila Mars in Venera (bogova Lahmu in Lahamu), nato Saturn in Jupiter (bogova AN.SHAR in KI.SHAR) in naposled še tretji par, Uran in Neptun. Nazadnje se je vsem pridružil še Pluton (GAGA), ki je bil povezan s Saturnom. O Zemlji in Mesecu takrat ni bilo ne duha ne sluha.

Piše: Anja Drašler v novih Misterijih, www.misteriji.si

Kako s svojim telesom zdravimo svoje telo
Bili smo v zasebni ljubljanski ambulanti, kjer ljudem pomagajo s plazmo oziroma matičnimi celicami. Prva gospa je prišla zaradi izpadanja las. Zdravnik ji je že pred nekaj tedni v lasišče s posebnim aparatom injiciral njene lastne matične celice in druge snovi iz plazme. Lasišče se ji že gosti. Zdaj je prišla na drugo terapijo, potrebne pa so štiri. Druga gospa je prišla zaradi bolečega artritičnega kolena.

Obeta si, da ji bo zdravnik pomagal obnoviti hrustanec in da bo lahko spet normalno hodila brez bolečin, ne da bi ji bilo treba na operacijo. Vodja ambulante ji pove, da je sama imela podobno težavo in da ji je zdravnik pomagal, da zdaj hodi normalno in skorajda ne ve več, kaj je boleče koleno. Tretja gospa je prišla le po informacije, kako si z matičnimi celicami pomladiti obraz in ohranjati kolagen.

.. Francosko start-up podjetje Transition-One ponuja komplet za preoblikovanje klasičnih modernih avtomobilov v električne v samo enem dnevu ..

Onesnaževanje okolja, v katerem živimo, postaja vse večja težava sodobnega časa in se dotika prav vsakega posameznika. Poseben problem predstavljajo avtomobili, saj jih potrebujemo že na vsakem koraku. To je inženirje podjetja mladega francoskega podjetja Transition-One spodbudilo k pripravi posebnega kompleta, ki lahko klasičen avtomobil z notranjim izgorevanjem pretvori v električnega.

Skozi sumerska očala
Koga ne zanima, kako je nastal svet - planet, na katerem živimo? Biblija o tem marsikaj pove, aSumeri so vedeli o tem povedati mnogo več. V nasprotju s svetopisemsko Genezo zgodbe ne pričenjajo s stvarjenjem Zemlje temveč razložijo, kako je nastajal celoten naš sončni sistem.

Danes obstaja gora literature, ki primerja mezopotamske tekste z bibIijskimi zgodbami. Če je v bibliji kopica nejasnosti (številne so posledica neustreznih prevodov), je teh v sumerskih tekstih mnogo manj. Razlage so tu presenetljivo natančne in se spuščajo celo v takšne podrobnosti kot so čustva posameznih akterjev.

Adam in bogovi
Pomena sumerske civilizacije in njenih dosežkov, ki so temelji celotne današnje zahodne družbe, ni mogoče zanikati. Če pristanemo na tezo, da se do teh pridobitev, ki so vzniknile praktično čez noč, niso mogli dokopati sami, je razumljivo, da je zadaj višja inteligenca njihovih "bogov", ki jih je zamenjal kasnejši krščanski Bog.

Za nas je potemtakem zelo zanimivo izvedeti, kako so ti bogovi razlagali nastanek našega sveta. Vse to je namreč natanko popisano v sumerskem epu Enuma Elish.

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Grafologija odkriva vzroke za zdravstveno stanje
»Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen,« pravi zeliščarica Magdalena Metelko. Med slovenskimi zeliščaricami izstopa po tem, da povezuje zeliščarstvo z grafologijo. In ima umetniški talent – napisala je knjigo Ljubezen in okamenelo srce.

Z grafologijo ljudem poleg njihovih talentov in osebnih značilnosti med drugim odkriva tudi razmerje in intenzivnost čustev, ki vplivajo na delovanje žlez z notranjim izločanjem in z njimi povezanih organov, energijske pretoke v telesu in blokade, torej prvotne vzroke za zdravstvena stanja ...

Konkretizirani in abstraktni Bog
Sumerska besedila govorijo o »bogovih« in ne o Bogu. Izraz Anunnaki dobesedno pomeni "Tisti, ki so prišli z neba na Zemljo«. Židovski izraz Elohim, ki so ga prevajali kot "Bog", ima pravi pomen "božanstva". Biblija jih imenuje »Anakim«, v poglavju 6. knjige Geneze pa tudi Nefili, kar v hebrejskem jeziku pomeni "vrženi na Zemljo", torej sinovi bogov, poslani na Zemljo. 

V originalu gre torej za množinsko obliko, ki se nanaša na skupino bitij in ne posameznika.

Toda iz številnih besedil razberemo, da ta bitja z "božjimi" lastnostmi obvladujejo tudi nekateri čisto človeški nagoni in celo hibe; podvrženi so čustvom, medsebojnim sporom in rivalstvu, podlegajo skušnjavam, občujejo s človeškimi ženami...

Nibiru - dvanajsti planet
Sumeri pravijo, da so njihovi bogovi Nefili ali Anunakiji, na Zemljo prišli s planeta, imenovanega Nibiru ali Marduk, za katerega trdijo, da je član našega sončnega sistema.

Če zanj slišite prvič, je to zato, ker ga današnja znanost ne priznava kot enega izmed planetov Sončnega sistema. Toda Sumeri poudarjajo da ima ta planet velik pomen, saj je igral zelo pomembno vlogo ne le v preteklosti, temveč jo bo igral tudi v prihodnosti. Da so Nibiru imenovali tudi »dvanajsti planet«, je kriv način štetja: šteli so nebesna telesa v našem sončnem sistemu in ne le planetov. Nibiru naj bi bil sicer deseti planet našega sončnega sistema, ki ima s Soncem in Mesecem vred tako 12 članov.

Bogovi - vesoljski popotniki
V zapisih starih ljudstev, tudi afriških in ameriških, mrgoli zgodb o »bogovih«, ki so se - brez izjeme - spustili z neba na Zemljo. Bogovi so bili vselej vešči premikanja po nebu.

Tudi Sumeri in drugi narodi bližnjega vzhoda so verovali, da se bogovi lahko dvignejo z Zemlje v nebo in po volji potujejo po nebu. Celo redki ljudje so imeli privilegij, da so lahko potovali v "nebo". To so bili Henok in Elija, Adapa (prototip človeka) ter kasneje Utnapištim, junak Potopa.

Sumersko bogoslovje
Čeprav bi to informacijo marsikdo raje preskočil, je vredna branja, saj omogoči razumevanje ostalega teksta.

Od Sumerov izvirajo verske predstave in panteon bogov vseh ljudstev, ki so jih nasledila. Od Sumerov so se prenašale k Huritom, Hetitom, Kanaancem, Egipčanom, Grkom... Vedski, grški, egipčanski bogovi... imajo isto poreklo. Primer: boginja vojne in ljubezni, med Sumeri znana Inanna ali Ninni, je bila Rimljanom poznana kot Venera, Grkom kot Afrodita, Kanaancem in Židom kot Aštarta, Asircem, Babiloncem in Hetitom in ostalim starim narodom pa kot Ištar.

Kaj vse dolgujemo Sumerom...
Zahodni svet je dolgo časa menil, da je zahodna civilizacija nastala iz grške in rimske. A že površen vpogled pokaže, da sta bili le naslednici prve, sumerske civilizacije, ki je zagotovila tako rekoč vse civilizacijske temelje.

Že prva civilizacija po vesoljnem potopu - sumerska civilizacija, ki je iz nič vzniknila pred cca 6000 leti, torej 2000 let pred helensko civilizacijo, je namreč prinesla osupljiv spisek civilizacijskih dosežkov: izume in inovacije, koncepte in verske predstave, ki tvorijo temelje naše zahodne civilizacije.