Ob najavi dokumentarnega filma o drugi svetovni vojni, ki bo te dni na prvem programu Slovenije, se je najava začela takole.

Prišel je na oblast in ni dokončal šole človek z mnogimi pomanjkljivostmi in svet pripeljal na rob propada.

Saj vemo kdo.

Človek, ki je hotel podjarmit svet Adolf Hitler.

Pred njim so to poskušali že drugi.

Izkoriščani vseh dežel, ponižani ste,
nad svojim življenjem se zamislite,
svoje slabosti, grobosti odkrivajte.

Tudi brez vaše pomoči rastline venijo,
v podivjano rast so prisiljene, umetno gnojene,
morda celo ponarejene.

Tudi za vaše salame, šunke, pečenke
zasužnjene živali vse življenje trpijo,
tudi ob pustošenju narave se ne zganete.

Danes vam predstavljamo intervju s dolgoletno prof. Majdo Kuzmič, spec.dipl.ing.tekstila, ki je v svetu mode in poučevanja dijakov prisotna že več kot 40 let.

Leta 2016 ste skupaj z dijaki ustvarili največjo božično kapo na svetu:
“Ja res je! Za največjo božično kapo smo porabili več kot 160 m blaga in 890 krpic.

Razgrnili smo jo na stavbi Večera, le-ta pa je bila za največjo božično kapo premajhna se nasmeji in nam odgovori”

Nespametni človek je trti odvzel božje poslanstvo
biti sveže ali posušeno sadje.
Iz grozdja raje dela vino za vinsko omamo.
Tako je besedi grozd(je) odvzeta črka d,
ki jo je nadomestila črka a, Nastala je groza in groza je.
Groza za pijančka, njegovo dušo, telo in družino.
Naravi v posmeh je dobičkarski človek dodal še grozo
za vinsko trto: bolečo zeleno trgatev.

*
DA, delala sem
napake ..
In kaj potem?
Življenje ni dano
z navodili
za uporabo.

Človek je zelo napredoval, kadar nima rad svoj pogled na stvarnost, ampak prav vidi stvarnost samo.

Ker mi ljudje smo zelo nagnjeni k temu, da to kar je naše imamo raje od ostalega.

Ker pa je to neke vrste sramota, pa to skrijemo, včasih tako umno, da še sami pred sabo ne vemo, da to počnemo.

Da bi svojim dajali več kot v resnici potrebujejo, moramo jemati drugim.

Pri človeku je kadar ustvari nekaj lastnega, na koncu največkrat tako, da se na to veže in ima raje.

*
Veliko oprostim,
toda nikoli
ne pozabim tega,
kar je bilo storjeno,
ali kar je bilo rečeno.

Izkoriščevalci vseh dežel, šopirite se.
S pohlepom na dan, da bo zlagan videz
prepoznan, ugled omajan -
in z njim veljava, moč in oblast.
Označujejo vas vam najljubše besede:
jaz, moje, zame, več in še več.
Vam podobnim poglejte v obraz,
kar opazite pri njih, je tudi vaš kras.
Naj le izgine vsa vaša moč, da spoznate,
kako zaradi vas množica izkoriščanih živi.

Žalost strah se ne da premagati odmisliti,
kako to za zdraviti,
obstaja nešteto praks takih in drugačnih tehnik,
po katerih,
postajamo vse bolj delno ljubeči in pusti,
velikokrat sicer z najboljšimi nameni,
vse manj odprti za ljubezen.

Da bi pa to res zdravo, na popolnoma pravi način prerasli,
je vse to, treba doumeti iz samega temelja Božje globine.

*
Vedno bo kakšno pero,
ki bo pisalo bodočnost,
a nikoli ne bo radirke,
ki bi izbrisala preteklost.

*
Nam draga oseba nas nikoli ne zapusti.
Živi najgloblje v našem srcu in da bi jo
zopet videli, je dovolj, da zapremo oči.

Zelo zanimivi so naši odzivi na nepredvideno, kot je korona virus.

Ko gledam poplavo mnenj in razlag, ne morem drugega, kot da pripomnim in izrazim nekaj enostavnih dejstev.

Kako malo poznamo resnico, samo bistvo in svetost življenja.

Če bi to poznali in iz dna srca ljubili, bi seveda povsem drugače živeli.

V časniku vidim sliko našega planeta
z nadeto protivirusno masko,
ki je videti kot nagobčnik.

Da ne bi slišali nje stokanja in svaril,
da nas kmalu ne bo več zmogla prenašati
zaradi našega pospešenega uničevanja?