Čeprav bomo najbrž še več kot eno leto čakali na prenos Direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, državna raven seveda ni edina, na kateri lahko spreminjamo zakonodajo.

Občine se tega zavedajo že od nekdaj, zaradi česar je tudi pestrost predpisov visoka. Za časa pilotnega projekta Zero Waste Turizem smo pripravili pregled lokalni zakonodajnih rešitev in priporočil za prireditve brez odpadkov. A od takrat so minila že tri leta. Idej še ni bilo veliko in navkljub več kot dvesto občinam se je izkazalo, da okoljski vidik javnih prireditev normativno precej homogeno urejen.

1. Za kaj gre?
Vlada želi najbolj aktivnim naravovarstvenim in okoljevarstvenim organizacijam zvezati roke in odvzeti pravico, da v postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja zagovarjajo interese narave in okolja. Okoljevarstvenim je to že storila v protikorona paketu, s torkovim glasovanjem na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor pa je blizu izključitev še za naravovarstvene.

A ne gre se le za pravico sodelovanja, želi nam vzeti kar status delovanja v javnem interesu. Zato je Balkan River Defence prevzel iniciativo in začel organizirati proteste pod sloganom Narave ne damo.

Znanstveniki verjamejo, da so na Južnem oceanu, ki obdaja Antarktiko, odkrili najčistejši zrak na svetu, brez delcev, ki jih povzroča človeška aktivnost. V prvi tovrstni študiji bioaerosolne sestave Južnega oceana so raziskovalci z univerze v Koloradu ugotovili atmosfersko območje, ki ga človeška aktivnost ni spremenila.

Ker se podnebje zaradi človeške dejavnosti hitro spreminja, se znanstveniki in raziskovalci trudijo najti kotiček Zemlje, na katerega človeška dejavnost še ni vplivala. Profesorica Sonia Kreidenweis in njena ekipa sumijo, da bi lahko bil zrak nad Južnim oceanom najmanj prizadet s strani ljudi in prahu s svetovnih celin, poroča CNN.

Letošnji svetovni dan okolja bodo Ekologi brez meja obeležili s slovensko spletno premiero filma The Story of Plastic (Zgodba o plastiki) in pogovorom z mednarodnimi gosti.

Svetovni dan okolja, ki ga obeležujemo 5. junija, je letos posvečen ohranjanju biodiverzitete. Čeprav v tem trenutku vse naše napore usmerjamo v kurativo zdravstvene krize, pa je med drugimi ravno ogrožanje raznovrstnosti bitij in krčenje njihovega življenjskega prostora med pripomoglo k temu, da je do nje sploh prišlo. 

Onesnaževanje je eden od petih glavnih dejavnikov s pogubnimi učinki na biotsko raznovrstnost. Na piedestal onesnaževalcev se je v zadnjih desetletjih zasidral obljubljeni material - plastika. Film The Story of Plastic (Zgodba o plastiki) je nastal pod okriljem mreže Break Free From Plastic, v katero je vključenih 1500 organizacij s celega sveta, tudi Ekologi brez meja. 95-minutno zgodbo o plastiki, ki so jo predvajali že v 70 državah, si bo v Sloveniji premierno mogoče ogledati med 3. in 11. junijem.

29. maja se je odvijal webinar pod naslovom »Vpliv vozil na onesnaženje zraka: Lahko zahtevamo več od avtomobilske industrije?« s katerim smo želeli v pogovoru s strokovnjaki razjasniti vpliv vozil na okolje in zdravje, osvetliti problematiko z vidika varstva potrošnikov ter pojasniti, kako lahko na manjše izpuste na cestah vpliva nov emisijski standard Euro 7. Webinar smo organizirali v sodelovanju s Partnerstvom za okolje in zdravje.

Skoraj pet let mineva od afere Dieselgate, ki je razkrila goljufanje Volkswagna. Ta je priznal, da je 11 milijonov dizelskih avtomobilov po svetu opremil z goljufivo programsko opremo, ki je zagotovila, da so bili izpusti škodljivih plinov v avtomobilskem izpuhu na uradnih testih nižji od dejanskih na cesti.

Novo poročilo, pripravljeno v okviru projekta LIFE Unify, analizira končne verzije nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) petnajstih držav članic EU. Poročilo ugotavlja, da trenutno zastavljeni cilji in ukrepi ne bodo dovolj za uresničitev dolgoročnega cilja iz Pariškega podnebnega sporazuma.

Številne države so sicer v končnih različicah svojih načrtov naredile nekaj izboljšav tako z vidika ciljev kot tudi politik in ukrepov, a bo skupek trenutnih ciljev in ambicij premalo za omejitev segrevanja na največ 1,5 °C.

Okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije ostro nasprotujemo določilom tretjega proti-koronskega paketa, ki do konca 2021 odpravlja praktično vse naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji objektov.

Prvič, investitorjem omogoča, da gradijo brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Ta možnost je bila sicer leta 2018 ukinjena prav zaradi številnih napak pri izdaji gradbenih dovoljenj, ki so bile ugotovljene šele po začetku gradnje - ko je bila okoljska škoda že prevelika.

V drugi polovici maja obeležujemo številne dneve, ki so posvečeni naravi: Svetovni dan čebel (20. maj), Evropski dan Nature 2000 (21. maj), 20-letnico razglasitve obeležitve Mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti (22. maj), Evropski dan parkov (24. maj), prav tako pa 3. teden v maju poteka Slovenski teden parkov.

Ob tej priložnosti je 15 partnerjev LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji predstavilo najnovejšo javnomnenjsko raziskavo o odnosu Slovencev do Nature 2000, evropskega naravovarstvenega omrežja. Pred tednom dni se je začela tudi akcija iskanja največje nestrupene kače pri nas - progastega goža, ki je že dala prve spodbudne informacije s terena.

Bo v času epidemije za skoraj tretjino več zavržene hrane v gospodinjstvih?
Ljudje v času krize dokazujemo, da se da. Da se upoštevati navodila pristojnih, da se stopiti narazen, da bomo kmalu lahko spet skupaj, in da se spremeniti naše vsakdanje navade. Čeprav prisiljeni, dejstvo je, da včasih pač bolj zaleže palica napram korenčku. Ko smo ravno pri korenčku … preverili smo, kaj se v tem času dogaja z našimi prehranjevalnimi in nakupovalnimi navadami. 

Britanska gospodinjstva so imela v zadnjem tednu marca v lasti za eno milijardo funtov več hrane kot v začetku meseca. Tudi na sončni strani Alp smo po poročanju časnika Delo v prvem tednu pandemije poskrbeli za izdatne zaloge, saj je bila v tem obdobju prodajna vrednost živil višja za kar 64 %.

Vlada RS bo v naslednjih mesecih namenila milijarde za pomoč gospodarstvu, da bi ublažila ekonomske posledice epidemije virusa  COVID-19. Ti “mega paketi” državne pomoči bodo določili prioritete in smer našega razvoja še za desetletja vnaprej, ter odločili, ali bomo v boju s podnebno krizo uspešni.

Podpora ukrepom, ki rešujejo samo ekonomsko krizo, zanemarijo pa podnebno krizo, nas bo le izpostavila novim tveganjem.

Novo poročilo o podnebnem in energetskem prehodu: neizkoriščen potencial sredstev EU za boj proti podnebnim spremembam
Za prehod v podnebno nevtralnost so potrebne dolgoročne naložbe v infrastrukturo čiste energije. Za trajnostno oživitev gospodarstva po sedanji krizi pa so ključnega pomena tako javne kot zasebne naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

Vendar pa izsledki nove raziskave kažejo, v kako majhni meri države EU izkoriščajo sredstva EU za regionalni razvoj, ki so na voljo v ta namen. Proračun EU je najboljši način za pomoč pri gospodarskem okrevanju, zato morajo države članice pri porabljanju sredstev EU veliko večjo pozornost nameniti podnebnim ukrepom.

Ljudje smo že "uspešno" zastrupili skorajda vse okoli sebe – oceane in sladko vodo, zemljo, ozračje, rastline in živali. S tem pa tudi sami sebe, saj jemo hrano, ki je pridelana v (onesnaženi) zemlji, pijemo (onesnaženo) vodo in dihamo (onesnažen) zrak.

Ne zavedamo pa se zastrupljenosti naših umov; kajti ta strup je brez "vonja in okusa", a zastruplja naše mišljenje in čustvovanje, posledično pa tudi večino naših aktivnosti ter naš odnos do drugih ljudi in do sveta kot celote. Temu strupu rečemo komercializacija in to je pravzaprav strup, ki je v ozadju propadanja naših oceanov, naše zemlje in ozračja ter nenazadnje tudi nas samih.

Zrak precej čistejši tudi v Indiji
Ker je tudi Indija zaradi novega koronavirusa pod strogimi karantenskimi ukrepi, je raven onesnaženosti po večjem delu države močno upadla.

Zrak je toliko čistejši, da nekateri prebivalci v Pandžabu na severu Indije poročajo, da lahko prvič v 30 letih vidijo 200 kilometrov oddaljeno Himalajo.

Sant Balbir Singh Sičeval je eden tistih, ki pravi, da česa takega še ni videl. "Z naših streh lahko jasno vidimo zasnežene gore. In ne samo to - ponoči vidimo tudi zvezde. Česa takega ne pomnim," je povedal Sičeval, ki že več kot 30 let skuša ozaveščati Indijce o onesnaženju zraka.

Dejstvo je, da nas je trenutna situacija presenetila nepripravljene, zato je toliko bolj pomembno, da držimo skupaj ter sprejemamo prave in odgovorne odločitve. A tudi ta kriza bo minila in od nje je odvisno, kako si bomo tlakovali naši prihodnost.

V težkih časih nam majhno luč upanja dajejo podatki o nižjih stopnjah onesnaženosti ter vračanju flore in favne v degradirana območja, ki jih je ustvaril homo sapiens. Samo ljudje lahko poskrbimo, da tako tudi ostane, ko se življenje vrne v ustaljene tirnice.

Ali ste vedeli, da v Sloveniji oblikujejo stole iz industrijskih ostankov in recikliranih plastenk? Ali pa da na Jesenicah od februarja 2019 obratuje prva skupnostna sončna elektrarna za samooskrbo večstanovanjske stavbe v Sloveniji? Ter da smo lani doživeli že četrto ponovitev borze lokalnih živil, na kateri se ponudniki lahko osebno in s produkti predstavijo potencialnim kupcem lokalnih živil (gostincem, hotelirjem ter predstavnikom osnovnih šol in vrtcev in drugih javnih zavodov) iz Ljubljane in regije Osrednja Slovenija?

V Sloveniji je moč najti številne praktične rešitve, ki so se razvile v zadnjih letih in ki si prizadevajo za blaženje podnebnih sprememb ter za uveljavitev načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo k razvoju novih poslovnih modelov, zaposlovanju in izboljšanju kakovosti bivanja.

Že velikokrat smo pisali o neverjetni podobnosti klorofila in hemoglobina (rdeče krvničke). V resnici gre za enaki molekuli, ki se razlikujeta le po tem, da je v naši krvi v sredici atom železa, v rastlinski »krvi«, pa je na sredini atom magnezija. 

Morda se prav v tej podobnosti skriva odgovor, zakaj zeleni napitki tako hitro vplivajo na izboljšanje naše krvne slike. Telo mora v izredno zapleteni molekuli klorofila »odviti« le en vijak in ga zamenjati z drugim, in že smo dobili popolno snov za svoje telo.

Trenutna epidemiološka kriza si s podnebno krizo deli kar nekaj skupnih točk. V obeh primerih neukrepanje povečuje verjetnost za končno katastrofo, za reševanje obeh kriz je nujno sodelovanje vseh družbenih akterjev, ki sega prek nacionalnih meja, in v primeru obeh kriz politični odločevalci delujejo z nasprotujočimi si - včasih populističnimi - sporočili. Podobnostim navkljub pa seveda obstajajo pomembne razlike, vključno s hitrostjo, trajanjem in obsegom vsake izmed kriz.

Najbolj presenetljivo razliko je najti v načinu razumevanja obeh kriz in znanosti, ki stoji za njima. Če je v primeru COVID-19 kriza z znanstvenega vidika še vedno delna neznanka, je splošna javnost - mi sami - v razmeroma kratkem času pridobila precej znanja o virusu - med drugim o tem, kako se širi, kakšni so simptomi okužbe, o lokacijah novih okužb ter potrebnih preventivnih ukrepih. Epidemijo poskušamo razumeti s pomočjo znanosti in jo na tak način tudi reševati.

Vrtimo se v začaranem krogu. Požari v zbirnih centrih odpadkov, embalažna kriza in dilema sežig odpadkov da ali ne. Dejstvo je, da sistem ravnanja z odpadki trenutno ne deluje najbolje, a vrtenje v krogu nam ne bo pomagalo. Za začetek bi morali pri razmislekih razmejiti težavo s kupi odpadne embalaže, ki so aktualna posledica preteklih neskladij sistema, in jih moramo nujno rešiti čim prej.

Drugo pa so naše odločitve, kako bomo v prihodnje ravnali z odpadki - ali bomo odločno zakorakali v smeri zmanjševanja, ponovne uporabe in boljšega recikliranja ali pa bomo sprejemali najdražje rešitve, ki h ohranjanju omejenih naravnih virov ne prispevajo ničesar.

Kaj je ozaveščanje?
Ozaveščanje je del vseobsegajočega procesa učenja, ki poteka nenehno, celo življenje, formalno ali neformalno, priložnostno ali usmerjeno, na podlagi življenjskih izkušenj, čustvenih, praktičnih in miselnih procesov.

Ozaveščanje je »povzročanje, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje.«[1]

Tega si zagotovo nihče ni predstavljal. Življenje v celotni Evropi se je te dni zaradi pandemije virusa COVID-19 praktično ustavilo. A med več kot 20 000 podpornicami in podporniki Greenpeaca v Sloveniji ste tudi medicinske sestre in zdravniki, pa delavke v živilskih trgovinah, lekarnah, bencinskih servisih, proizvodnih halah, ki nimate privilegija ostati doma in pritisniti “pavzo”. Vsem vam: globok poklon in zahvala za vso vaše delo v tem času.

V ta nenavaden delovni dan smo tudi mi stopili z vprašanjem: kaj lahko kot okoljevarstvena organizacija naredimo v takšnih izrednih časih? Kaj lahko sporočamo vsem, ki nas spremljate? Odločili smo se, da bomo v naslednjih dveh tednih tudi mi uporabili naše komunikacijske kanale zato, da ob ključnih trenutkih posredujemo informacije pristojnih institucij glede epidemije COVID-19 (Svetovna zdravstvena organizacija, Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje).

Ekologi brez meja in Visoka šola za varstvo okolja Velenje bodo v začetku aprila v Sloveniji prvič gostili enega najbolj znanih okoljskih aktivistov, Roba Greenfielda, ki se bo na svetovni turneji “Bodi sprememba” 8. 4. ustavil v Velenju, dan za tem pa v Ljubljani. Prijave za brezplačne vstopnice se odprejo to nedeljo, ob 20.00. 

Eden najprepoznavnejših ameriških okoljskih aktivistov bo obiskal 28 držav, med njimi prvič tudi Slovenijo, da nam pokaže, da je lahko prav vsak od nas sprememba, ki jo želimo videti v svetu. Ekologi brez meja in Visoka šola za varstvo okolja Velenje vabijo na dve predavanji, omejeno število vstopnic pa bo od 1. marca od 20.00 na voljo na Eventbritu:

V skladu s slabšo napovedjo IPCC-ja o porastu gladine morja za 67 cm do 2100
Ledeni plašč Grenlandije, ki je na nekaterih delih debel tudi do 3000 metrov, se taja veliko hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Tako bi bilo lahko do konca stoletja zaradi poplav obalnih območij po svetu ogroženih na milijone ljudi.

Od leta 1992 je Grenlandija izgubila 3,8 bilijona ton ledu, kar zadostuje za dvig morske gladine za 1,06 centimetra, ugotavlja študija, objavljena v decembrski številki v reviji Nature.

Svetovni oceani so bili leta 2019 najtoplejši od začetka meritev, poleg tega pa se vse hitreje segrevajo, kar je po besedah znanstvenikov dokaz globalnega segrevanja. Ob tem so poudarili, da je še mogoče ukrepati.

Temperatura oceanov je bila lani 0,075 stopinje Celzija višja od povprečja za obdobje med letoma 1981 in 2010, je pokazala študija, objavljena v kitajski znanstveni reviji Advances in Atmospheric Sciences. Tudi v zadnjem desetletju je bila voda v oceanih najtoplejša od petdesetih let prejšnjega stoletja, pri čemer je bila zadnjih pet let najtoplejša.