Zariše se globinska črta.
Od mehkega k velikemu soncu.
Od malega mišljenja k absurdu.
Igra v igri. Briljantni valček
plešočega čebeljega roja.
Gibanje časenja. Glasnost,
ki se raztoči po koži
in izcedi v koren
kakor Bachovi pasijoni.
Zvonki odmevi, ki pripadajo
Ahilovi peti. Pestovanju spomina.
Prehodi v iskanje duše.

Ta pesem temelji na logiki matematike.
Predpostavljaj si, da imaš denar in čas.
To je tvoja velika računarska operacija.
Izlet v Ameriko! Se pravi biti ali ne biti,
v teoremu zaobseči tezo, naklonski kot resnice,
da letiš poševno čez kontninent noro srečen.
Videti Ameriko in potem umreti!
Življenje je treba polno uživati.
Iztržiti učinke znotraj teorije možnih številk
svojih prihrankov, lota ali bogate dediščine.
Najameš čarter letalo Segway na Brniku
in odletiš v Ameriko, v romarske kraje,
da obiščeš grob Elvisa Presleya v Memphisu.

Alegorija poletja

……………
………………………
……………………………… Obete nežne ti šepečem na uho, rojevajo se tihe sanje,
………………………………… ko brodiš po drhtečih nedrih, željnih tvojega semena;
……………………………………
--- …………………………………
--------- …………………………… so jaro žito že poželi, preorali spet zemljo, a jaz
------------ ………………………… še polna sem moči. Hočem še, hočem seme tvoje!
------------- …………………………
-------------- ………………………… Da dam ti še …
------------- …………………………
------------ ………………………… da bi dala sad, takrat, ko ti veter mrzli šel bo čez lase,
--------- …………………………… da bi z obiljem ti pregnala stisko, strah in hlad.
--- …………………………………
……………………………………
………………………………… Naj te božam, v ljubezni vetru naj poljubljam te,
……………………………… zakoplji v moje mehko, v moje toplo se naročje:
………………………
……………

mi POLETJE je ime.

Tavam v navidezni resničnosti,
prosim za smer, pa nikogar ni,
da slišal bi glas, kričeč glas,
ki odzvanja v prazno,
v tej samoti svojega obstoja.

Utišam te krike, ki delajo zmedo,
preglašajo vsako misel zdravega razuma,
ulovim davno izgubljene sanje,
vero in zaupanje vase,
da zmorem ponovno na pravo pot.

Ideja na idejo
z globoko percepcijo
misli v krogu,
ki je obnorela kraljico čustev.
Oko je postalo metafora.
Ukrivljeno zrklo.
Odsev. Arhetip fuge.
Alegorija.Resoniranje.
Kontrapunkt. Pilifonska skladba
Abstraktni relief.
Notranja opredelitev mišljenja.
Mreža. Kanon.
Kristalni biser razsvetljenja.

Prijatelj dober bil si, mogoče še kaj več...
Rada sem imela te, morda že kar preveč.
Igrala sva se s čustvi, ki so ranila me,
Jok je izzvenel že, usahnil potok solz je.
A spomin na naju še v srcu se pojavlja,
Trga ga na kose, se mukoma poslavlja.
Enkrat bolečina v njem se končati mora...
Ljubezen, ki jo čutim, je le nočna mora!
Jutri, drugo leto... morda mi bo uspelo
Uiti čustvu, ki me je le prizadelo!?

Ljuba Žerovc

SPOMINI

Se spomniš, predragi, še tiste noči,
ko v dar se telesu telo prepusti...

Tako kot nekoč v naročje me vzemi,
lepo me, kot ti znaš, čez ramo objemi,
tako kot takrat spet poljubi me nežno,
ponesi kot ti znaš me v stanje breztežno.
Ne čakaj, ne čakaj več, hočem te zdaj,
po prsih me v tihem šepetu grizljaj...

Kam, ljubi, zdaj greš, izzivaš mi jezo?
Ne jezi se, draga, grem po protezo!

Meni so ljube male stvari...

Drobna misel.
Skriven pogled.
Prijazen nasmeh.
Skromna želja.
Trenutek, ko te preplavi
občutek veselja.

Meni so ljube male stvari...

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

SIJAJ SIJAJ SONČECE

Sijaj sijaj sončece
Oj sonce rumeno
v mehko bom svetlobo
vse obarvalo

sonce zjutraj gori gre
dekleta pojejo
nabirajo sadove
z otroki rajajo

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

ČUDNO POLETJE

Nariši drevo in splezaj v njegovo krošnjo.
S trebuhom se ulezi na vejo in se vzemi v nebo.
Tako kot so vzeli Mater božjo v nekem tihem (mislim si in ne vem, zakaj meglenem)
dnevu brez senc (čeprav jo vsi rišejo sredi modrine).
Potem nariši list in se namoči v njegovo zeleno, tak roza in gologlav.
Izsrkaj iz žil vse, kar je vanje napisano v milijonih let.
In nariši smolo in stopljenega sebe v njej, ko nemočno opazuješ otroka,
ki srka lubeničin sok in mu padajo kaplje na kolena in pljuva pečke v živahen dan.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

VROČE POLETJE

Neskončno vroče poletje,
polno svetlih nad,
opojno šumenje valov,
prevzema me njih blagoslov.

Srečujem se z galebi,
nesejo me na krilih
čez prostrani ocean
v rodni spet pristan.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

ZAZIBAM TE V POLETJU

Veter v ulice podi se
Iz zavetja hiše vabi otroke
Živo šviga v most oboke

Daaaaj zapoj z menoj

Hiti v polja se zaganja
Vse kar stalo je, preganja
V tople nas vrtince vije
Radost nam v srca zlije

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETNA ROŽA

Okus noči topline,
Svetloba mesečine
V nje očeh odseva...
...Vesoljna barva dneva.

S peskom le odeta,
Potna in razgreta
Me pogleda v oči...
...Svet okoli se stopi.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETJE

Poletje,
ko v vetru zašelestijo krila,
v radosti trepeče srce
in te prežame mogočna sila.

Poletje,
ko v vetru zaplapola krilo,
toplota objema telo,
harfa v srcu zbudi spečo vilo.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

PESEM O POLETJU

Poletje, cvetje, hladno zavetje...
poletje svoj čas proslavlja,
na naša srca potrka
in nam ponuja svoja vzglavja:
- vetra topel piš,
- skrivnostne poglede,
- cel kup starih viž,
- zelenjave polne sklede.

Vendra že roko ponuja... jesen se prebuja.

Sonja Žibert

Tri izžrebance natečaja smo obvestili po e-pošti in prejeli bodo lepo knjižno nagrado.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETNO JUTRO V LOČNECU

Razpete, vsaka
v svojo neskončnost,
nežne nitke preslice
bleščijo v jutranjem soncu.

Kapljice rose se iskrijo,
v vsaki je ves svet.
Gozd diha s svežino
porajajočega jutra.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETNA NOČ

Vroče sonce, školjka v morju,
vabijo gore in sinje nebo.
Razkuštrane ptice, ki vadijo petje,
rosne trave, cvetoče drevo...

Pod boso nogo pesek, kamen,
topel veter in sprehodi v mraku.
Opojne rože, pisani metulji,
skrivnostni vonj poletja v zraku...

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

MAGIČNA NOČ

Sedim na balkonu sredi noči.
Na mizi kup listov in sveča gori.
Nad mano utripajo zvezdne luči
in mesec se nekam hinavsko smeji...
Mi lump spet ukradel
je delček noči!

Pa se mu nazaj nasmehnem:
"Nič zato, pravzaprav mi je lepo!
Družba je dobra,zrak tako diši,
na papirju se prebuja vse, kar v srcu spi."
Pa mu pomežiknem:"Hvala ti,
da si mi pokazal magijo noči!"

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POPOLN SVET

Vse te ptice in njih petje,
ki se dviga pod nebo...
Vso to pisano dehteče cvetje,
ki srečuje ga oko...
Vsi ti topli sončni žarki,
ki ogrejejo telo...
Šum valov ob stari barki
veter nosi mi v uho...
Bosa skozi rosno travo
polnim srce, praznim glavo...

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

ZAZIBAM TE V POLETJU

Zazibam te s pogledom,
ko plavaš v modrini neba.
Enkrat zelena, drugič srebrna,
tako postavna bdiš
nad odtekajočimi dušami želja.
Ljubijo se pod tvojimi nogami,
jokajo, tavajo in se veselijo,
živijo zaradi tebe in zate,
ko upogibaš svoje vrhove
kot da nas pozdravljaš,
vabiš z objemi sladkih strasti.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

OBLEŽALA BI…

Na vročini peska bi zaspala,
s stopali v peščenem gradu minulih kraljev.
Obležala bi tiha,
brez bolečin in trpljenja!
Galebjega krika bi želela nad seboj,
svobode žarkov skozi nebo,
sledi jekla v meglah…
Obležala bi v rokah,
mehkih in tihih;

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETJE

Pomlad je odšla in prišlo je težko pričakovano poletje.
Poletje je in sončni žarki me božajo nežno po koži, tako kot je znal samo on.
Žarek svetlobe zažari v mojih očeh, ko me oplazi njegov skrivnostni pogled.
Poletje je, se eno izmed mnogih poletji v najini skriti ljubezni.
Iskre se vnamejo v očeh in v srcu izbruhne požar, poletje je tu.
Tega se zavem, ko mi nameni njegov zapeljujoč pogled, vem poletje je spet.
Njegov pogled govori brez besed, poletje je tu.
Žejna ljubezni, žejna vode, se zaveva vročina je tu.
Ni toliko vode, da bi ugasnila ta požar, ki se siri in divja v meni, vem to je poletje.
Pomlad je odšla in prišlo je težko pričakovano poletje.
Poletje je in sončni žarki me božajo nežno po koži, tako kot je znal samo on.
Žarek svetlobe zažari v mojih očeh, ko me oplazi njegov skrivnostni pogled.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

SANJAM DA LETIM

Sanjam da letim
letim nad morjem modrim
igram se skupaj z belimi galebi
dokler sonce ne potoni
se obzorje ne stemni
me zopet lahen veter zbudi
in odnese s seboj v globine noči

Brigita

Tri izžrebance natečaja smo obvestili po e-pošti in prejeli bodo lepo knjižno nagrado.