Možnosti za življenje različnih naravnih vrst se ne slabšajo samo na Zemlji, ampak tudi v oceanih. Čedalje toplejša morska voda nudi namreč skromnejše zaloge kisika.

Dezertifikacija, pojav širjenja puščave, ne pustoši samo na kopnem, ampak tudi pod morsko globino. Razlog je dokaj preprost. Podnebne spremembe povzročajo segrevanje Zemlje in posledično rast temperature morskih voda, čedalje toplejši oceani pa imajo čedalje nižjo vsebnost kisika.

ZAČETEK KAMPANJE BIG ASK

Ob podpori predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, Focus društvo za sonaraven razvoj začenja ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb s podnebno kampanjo Big Ask. Skozi kampanjo bodo lahko državljani Slovenije odločevalce pozivali k ukrepanju proti nadaljnjim podnebnim spremembam.

15. maja 2008 Focus društvo za sonaraven razvoj z akcijo na Prešernovem trgu v Ljubljani začenja z izvajanjem kampanje Big Ask v Sloveniji. Ob tej priložnosti bo s svojo prisotnostjo podporo kampanji izrazil tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.

Slaba novica je, da je planet Zemlja v resnih težavah, skupaj z njim pa tudi vsi mi. Dobra novica je, da lahko z vrsto malenkosti močno vplivamo na prihodnost našega planeta, ne da bi se pri tem odrekli čemu pomembnemu in ne da bi živeli v pomanjkanju.

Dovolj bo, če se zgolj odpovemo vsemu odvečnemu: stvarem in snovem, ki nam škodijo, ter kopičenju, ki nas ovira pri tem, da bi živeli polno življenje.

Britanski raziskovalci z University of Exeter so prišli do šokantnih podatkov. Čistejši zrak, ki bi nastal z zmanjšanjem uporabe premoga, bi še to stoletje lahko uničil brazilsko področje okoli reke Amazonke, ki s štiridesetimi odstotki tropskega gozda na svetu predstavlja „Zemljina pljuča“.

Študija, ki jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Petra Coxa objavila v reviji Nature, je našla povezavo med zmanjšanjem emisij žveplovega dioksida, ki nastajajo pri uporabi premoga, in povečanimi temperaturami v tropskem svetu, ki bi lahko povzročile hude suše v Amazoniji.

Mednarodni raziskovalci so ugotovili, da je nekoč zelena Sahara za prelevitev v puščavo potrebovala več tisočletij in ne le nekaj let, ko je bilo sprva mišljeno.

Nova študija o zgodovini največje puščave na svetu bi tako lahko pomagala pri razumevanju klimatskih sprememb v prihodnosti. Raziskovalci iz Belgije, Kanade, ZDA, Švedske in Francije so pod okriljem nemškega raziskovalca Stefana Kropelina analizirali starodavne pelode, trose in morske organizme, ki so jih našli v usedlinah jezera Joa na severu Čada.

Od sredine aprila je bilo v nacionalnem parku Virunga v Kongu ubitih kar 14 slonov, zaradi česar so okoljevarstveniki zelo zaskrbljeni.

Bojijo se namreč, da je to povezano s spremenjeno zakonodajo v Južni Afriki, kjer so končali 14 let dolgo prepoved glede lova na slone, kar pomeni, da lahko zdaj trgujejo s slonovino.

Ameriški znanstveniki so v študiji, v kateri so proučevali tropske žuželke, ugotovili, da številnim preti izumrtje do konca tega stoletja, če se ne bodo v kratkem prilagodile na naraščajoče temperature, na svoji spletni strani piše BBC.

Žuželke v tropskih predelih so namreč za temperaturne spremembe zelo občutljive. V nasprotju z izumiranjem v tropih se bodo območja z (za sedaj še) zmernim podnebjem do konca stoletja srečala s pravim bumom žuželk.

Gladina morja bi se lahko do konca stoletja zvišala za meter in pol, kar je več, kot so še prejšnje leto predvidevali znanstveniki.

Višja gladina morja pomeni največjo grožnjo predvsem nižje ležečim državam, kot je Bangladeš, kjer 90 odstotkov ozemlja leži na nadmorski višini manj od enega metra.

V Portorožu bodo danes odprli mednarodno razstavo plovil Iternautico. Na razstavi, ki ima posebno mesto rezervirano za ekologijo in trajnostni razvoj marin sodelujeta tudi dva Slovenska proizvajalca Seaway in Elan.

Ta dva proizvajalca imata po mnenju GREENSLO-ja ter okoliških prebivalcev negativen odnos do ekologije, saj že vrsto let »kreativno« uničujeta svojo okolico z občasnimi manjšimi in večjimi izpusti.

Morske globine okoli Antarktike so se v nasprotju z globalnim segrevanjem ozračja bistveno ohladile, so ugotovili znanstveniki.

Ni znano, ali so padec temperature povzročili mrzli morski tokovi in kakšen bo vpliv na podnebne spremembe, so sporočili z Inštituta Alfreda Wegnerja. Morje ob južnem tečaju se je v zadnjih desetletjih segrevalo, tokrat pa se je prvič zgodilo, da se je to spremenilo.

Evropska komisija je začela spletno javno posvetovanje o preoblikovanju direktive o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2002. Posvetovanje bo Komisiji omogočilo pridobiti mnenja zainteresiranih strani v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb za pripravo predloga nove direktive.

Posvetovanje bo trajalo do 20.6.2008 na  http://ec.europa.eu/energy/demand/consultations/buildings_dir_en.htm.

Vir: http://ec.europa.eu/slovenija

Spletna stran Ekoagenti vabi mlade, stare od 9 do 14 let, da postanejo tajni „ekoagenti“ v zgodbah v stripih. V vsaki zgodbi je pet junakov iz Nizozemske, Finske, Poljske, Turčije in Grčije dodeljenih posebnim misijam, kot je vtihotapljanje v „vetrno elektrarno“ na Nizozemskem, ki je krinka za obrat za pridobivanje zemeljskega plina. Ko si novinec ustvari svoj osebni profil, se dejansko pojavi v stripih ob stalnih osebah.

Brazilski kongresniki bodo odločali o predlogu, po katerem bi tujci in delavci v Amazoniji za vstop na omenjeno območje potrebovali posebna dovoljenja.

Sprememba zakonodaje ima en cilj: Preprečiti nezakonito rabo deževnega gozda in ga tako obvarovati. Morebitne kršilce zakona bi čakala visoka kazen: do 60.000 ameriških dolarjev.

Funkcija teh računalnikov je, da so čim bolj varčni pri porabi energije in da je čim več delov mogoče reciklirati. Pomembna pa je tudi življenjska doba računalnika, saj se je ta v zadnjih desetih letih zmanjšala – s šestih na dve leti.

V svetu računalništva je kot najbolj ekološko usmerjen gigant poznan Fujitsu Siemens Computers, ki je že leta 1993 na trg poslal prvi zeleni računalnik. Seveda pa nadaljujejo v tej smeri s celo paleto izbora zelenih računalnikov, od strežnikov pa do poslovnih osebnih računalnikov.

Eko sklad bo že z letošnjim letom v imenu ministrstva za okolje in prostor razdelil prve subvencije, s katerimi želijo vzpodbujati gradnjo okolju prijaznih stavb.

Samo v letošnjem letu bo vlada podelila za 7,5 milijonov evrov subvencij, financiranje pa naj bi potekalo vsaj še osem let.

Drevo je najčudovitejše bitje na našem planetu, ki povečuje površino Zemlje za najmanj 10-krat. En hektar listnatega gozda ima okoli 65 milijonov listov in vsak list je majhna tovarna. Človek si že dolgo prizadeva izkoriščati sončno energijo, kot jo znajo drevesa že milijone let.

Proizvodni proces v zelenih listih imenujemo fotosinteza. V 12 urah pridela en hektar gozda iz 900 kg ogljikovega dvokisa 600 kg kisika. Človek potrebuje 150 kv. metrov listne površine, da zadosti potrebo po kisiku. Odrasla bukev porabi letno toliko zraka, kot ga vsebuje 800 hiš. Poleti pa porabi še okrog 100 litrov vode na dan.

Medtem ko se cene pšenice in riža neprestano višajo, so v mnogih državah sveta znova odkrili dobri, stari, tolikokrat ponižani krompir, ki so ga sodobne diete ožigosale kot glavnega krivca za debelost.

Vendar je krompir očitno edina rastlina, ki lahko pomaga nahraniti vse več lačnih v svetu, saj uspeva v praktično vseh klimatskih razmerah, zahteva zelo malo vode, poleg tega pa se ga na enaki površini pridela tri do štirikrat toliko kot riža.

Slovensko predsedovanje EU je neuspešno pri prevzemanju vodilne vloge na okoljskem področju, je danes v sporočilu za javnost opozorila okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Pri samo še dveh mesecih slovenskega predsedovanja EU mora Slovenija poostriti svoj pristop, če želi pustiti dolgoročnejši pečat, opozarja Greenpeace.

"Slovenija mora kot predsedujoča Svetu EU prevzeti vodilno vlogo in ne dopustiti, da kot sovoznik opazuje, kako veliki igralci EU v razpravah prilivajo vodo na svoj mlin," je v Greenpeaceovi izjavi za javnost zapisala predstavnica te organizacije v Sloveniji Nina Štros.

Pa smo ga dobili, prvi eko brskalnik na svetu. Ustvarila ga je nadebudna ekipa mladih ustvarjalcev z podporo Mozzile in Firefoxa, oba imata namreč skupno firefoxovo jedro.

Brskalnik je odlična izbira za vse, ki vas zanima oz potrebujete informacije iz eko področja, saj omogoča preglednejše in hitrejše brskanje po ekološko usmerjenih informacijah, medijih in mnenjih.

Flock pa poleg tako imenovanega surfanja omogoča tudi nekatere elemente gradnje skupnosti in pa predvsem izboljšuje dostop do željenih informacij.

V Avstraliji se bo po besedah znanstvenika Jima Salingerja zaradi klimatskih sprememb zmanjšala proizvodnja ječmena, zaradi česar mu bo cena na trgu močno zrasla. To bo posledično dvignilo tudi cene piva - najprej v Avstraliji in Novi Zelandiji, kmalu pa tudi na severni polobli.

Pridelava ječmena v Avstraliji je zaradi segrevanja ozračja že zdaj manjša, saj je vse več suhih površin. "To lahko pomeni, da bodo lokali brez piva ali pa bo cena piva močno zrasla," je dejal Salinger.

Peticija za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje

Mnoge slovenske nevladne organizacije, v katerih delujejo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja zdrave pridelave hrane, ekološkega kmetovanja, varstva okolja, ohranjanja naravne dediščine in razvoja podeželja, že dlje časa opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo poskusi nedomišljene liberalizacije gojenja gensko spremenjenih rastlin ob hkratni zakonski neurejenosti gojenja gensko spremenjenih rastlin, ki ga omogoča evropska zakonodaja.

PRETNAR Gorazd, Sob 26.04.2008

Prisilna sterilizacija, ki jo je v Puerto Ricu uvedel John D. Rockefeller, ni bila novost družine Rockefeller. Poleg bogatenja in obvladovanja sveta je bil družinski klan Rockefellerjev od nekdaj obseden z nadzorom svetovnega prebivalstva.

Puerto Rico je bil nekaj časa družinski laboratorij Rockefellerjev za poskuse na ljudeh. Rockefeller Institute for Medical Research je financiral poskuse, pri katerih je dr. Cornelius Rhoads namenoma ljudi inficiral z rakastimi celicami. Trinajst jih je umrlo. Ko je ta zločin prišel v javnost, ga je dr. Cornelius opravičeval, češ da so Portoričani inferiorno ljudstvo in jih je treba izkoreniniti.

V Mladi liberalni demokraciji se zavedamo, da sedanji odnos človeka do okolja ni korekten. Za ugodnosti in lagodje, ki danes uživamo ob brezskrbnem izkoriščanju neobnovljivih dobrin, se zadolžujemo pri generacijah zanamcev.

Menimo, da moramo prihodnjim rodovom, zapustiti okolje v takšnem stanju, da bodo naši otroci in vnuki imeli vsaj enake priložnosti za kvalitetno življenje kot jih imamo mi danes. Prihodnje generacije imajo pravico do zdravega in varnega okolja.