Starši so danes pogosto negotovi. Ta negotovost je najbolj inteligentna reakcija na današnji svet. Pravzaprav so starši po vsej Evropi ta trenutek pionirji. Večina pedagogov in učiteljev še vedno živi v prejšnjem stoletju.
Ne govorim o posameznih učiteljih, ampak o šolskem sistemu, ki še vedno deluje kot v časih Marije Terezije.

Vzgoja otrok je skozi generacije temeljila na kulturi in morali. In kot se boste mnogi verjetno spomnili, je včasih okrog vzgoje v naši družbi veljal moralni konsenz. Od takrat se je spremenilo veliko stvari, zato moramo najti nove načine, kako živeti skupaj, kako se ljubiti, ločevati … Ena od stvari, ki jih lahko naredimo, je, da bolje poskrbimo za novo generacijo.

Verjetno smo se že vsi kdaj znašli v situaciji, ko smo prispeli v do tedaj neznano mesto in smo morali najti določeno zgradbo, morda smo iskali določen hotel, se srečali s prijateljem v lokalnem baru, ali pa smo iskali sedež podjetja, kamor smo bili namenjeni na sestanek. Z le nekaj kliki nam danes pametni telefoni oz.  navigacijske aplikacije pomagajo najti točno določen cilj, mi pa lahko celo izbiramo, po kateri poti bomo šli.

Naj bo to pot s čim manj prometa, najbolj cenovno ugodna ali kakšna tretja opcija. Po tem seveda sledi živčno sledenje glasovnim navodilom aplikacije. Da smo lahko prepričani v točnost navodil, pa vsake toliko časa preverimo posodobljeno traso na zemljevidu.

Uvedba mobilnega omrežja pete generacije (5G), ki v prvi vrsti prinaša predvsem hitrejše in bolj zanesljive mobilne povezave, bo s seboj prinesla tudi prihod večjega števila naprav, povezanih z internetom za pametne domove.

Poleg tega ima novo omrežje vsaj na papirju velik potencial za uspeh, saj naj bi teoretično ponujalo do 20 gigabajtov prenosa na sekundo. To bo kot nalašč za predvajanje videoposnetkov na zahtevo in za ponujanje številnih novih mobilnih storitev, ki trenutno zaradi počasnega mobilnega interneta še niso na voljo.

Ne samo zdravstveni, ampak širše družbeni problem
Delavka v trafiki, ki je samozaposlena, je aprila letos preživela srčni napad, a ji je v poletni sezoni delodajalec naložil za tri ure podaljšani delovni čas, kar je pomenilo delo od 6. do 22. ure zvečer. To je 16 ur dela dnevno, za kar pa so ji povišali plačilo za 300 evrov. Glede na to, da je že prej delala za slabo plačo, je jasno, da si delavka tudi ob dodatnih 300 evrih ni mogla privoščiti dodatnega delavca in tako je morala vse delo opraviti sama. Zgovoren primer, s katerim se v tem času ukvarjajo na Sindikatu za prekarce.

Kot poudarja predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., se je potrebno zavedati, da bolniške odsotnosti nikoli niso le odraz zdravstvenega stanja določene delovne populacije, temveč je zdravstveni absentizem povezan z več dejavniki. Bolniške odsotnosti so širši družbeni problem, na katerega vpliva več dejavnikov iz delovnega, socialnega in osebnega okolja. Med temi Metoda Dodič Fikfak na primer navede pomen družbeno-ekonomskih razmerij, ki vplivajo na fizično in psihološko zdravstveno sliko aktivne populacije v posamezni državi, na mikro ravni pa kažejo, kako zdravo je določeno podjetje.

Raziskave potrjujejo, da so avtomobili z alternativnimi pogoni skozi celotno življenjsko dobo stroškovno že primerljivi z dizelskim ali bencinskim pogonom. Veliko prostora za izboljšave pa je na področju dobavljivosti, saj ponudniki električnih vozil ne porivajo ravno v ospredje. Razširjenost določenega pogona se namreč ne kaže samo v njegovi omejeni dobavljivosti, temveč tudi v višji ceni.

Raziskava organizacije Element Energy, ki so jo izvedli za Evropsko potrošniško organizacijo (BEUC), je pokazala, da je cena vozil v segmentih, kjer je na voljo malo modelov, za skoraj 2000 evrov višja, kot bi bila, če bi bilo izbire več.  Analiza pa je tudi pokazala, da je strošek avtomobila z alternativnim pogonom v Evropi že danes zelo konkurenčen. To je v Sloveniji to še bolj aktualno, saj ima vsak kupec ob razmeroma visoki subvenciji (7500 EUR za električni avtomobil in 4500 EUR za priključni hibrid) možnost najetja posojila pri Eko skladu po izjemno nizki fiksni obrestni meri (1,3-odstotni).

Nosečnicam pred porodom izbrani ginekolog praviloma napiše napotnico za prevoz z reševalnim vozilom. Tega naj bi poklicala, navadno svetujejo, če ji odteče voda.

Nosečnice imajo pravico izbrati, kje bodo rodile, toda ali ta pravica velja tudi, če je potreben prevoz z rešilcem, se je spraševala nosečnica iz Trebnjega. Želela je roditi v Ljubljani, a je predvidevala, da bi jo rešilec odpeljal v Novo mesto. Bi lahko dodatne kilometre doplačala?

Pravica do izbire porodnice velja, če se pripelješ sam "

Primerjalno ocenjevanje dostopnosti trgovin za uporabnike invalidskih vozičkov:
V praksi se zaplete pri na videz preprostih stvareh

Čeprav je danes zaradi večje ozaveščenosti življenje invalidov precej lažje kot nekoč, jim pri vsakodnevnih opravilih - kot je na primer nakupovanje - na poti stojijo številne ovire. Skupaj z Jeanom, ki uporablja električni invalidski voziček, so se ocenjevalci iz MIPORja podali v ljubljanske trgovine, kjer so ocenjevali dostopnost trgovin, parkirišča in toaletne prostore, namenjene invalidom, mimogrede pa preverili še dostopnost mestnega avtobusa.

Od aprila 2019 dalje se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtobusom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu, nato pa so ga natančno programirali še na ulicah.

Dunajski javni promet bo poleg podzemne železnice, tramvaja in avtobusov aprila 2019 dobil še prva samovozeča električna avtobusa za deset potnikov. Vozila bosta po 2,2 kilometra dolgi progi v novi stanovanjski soseski Seestadt Aspern, kjer bosta stanovalce 20 kilometrov na uro brezplačno prevažala do postaje podzemne železnice. Avtobusa bosta ustavljala na šestih postajah po soseski.

Danes si praktično ne predstavljamo več življenja brez internetne povezave na vsakem koraku, zato je hitrost povezave na svetovnem spletu ključnega pomena. Zato ne preseneča, da se računalniška omrežja in internet v veliki meri zanašajo na optične kable in prenos podatkov preko svetlobe.

To je tudi razlog, zakaj se je skupina znanstvenikov avstralske univerze RMIT University lotila zelo zanimivega projekta, katerega ključni namen je povečanje količine prenosa podatkov po optičnih omrežjih.

»Grem po nove hlače« zakriči Polona. »Ne danes, popusti se začnejo prihodnji teden,« skrbno doda mati. V trgovino po nakupe se vse redkeje odpravimo, če ni razprodaj, popustov. Še kadar opravljamo tedenske nakupe živil, smo pozorni na znižanja, posebne ponudbe in objave megamarketov tipa »ob torkih je dan za upokojence«, »vsaka prva sobota ponuja znižanja« in podobno.

S popusti, tako imenovanimi razprodajami, so v ZDA začeli že v 60-ih letih prejšnjega stoletja, predvsem v želji biti boljši, izvirnejši od konkurence. Pri nas pa so prve razprodaje ponudile predvsem vse tisto, česar trgovine niso mogle prodati, torej umazane in strgane izdelke, ki pogosto niso bili niti zelo poceni. Zato je v glavah marsikaterega starejšega kupca še vedno zasidrano mnenje, da so znižani artikli zagotovo slabi, nekakovostni izdelki. K temu stereotipu lahko prištejemo še tistega, da je najdražje tudi najboljše. Kar seveda že dolgo ne velja več.

Prihodnost je električna, kar še posebej drži za avtomobilsko industrijo. Kljub temu električni avtomobili danes še niso množično del našega vsakdana. Ovirata jih namreč še dva dejavnika, in sicer njihova maloprodajna cena ter doseg z enim polnjenjem akumulatorja, ki je seveda neposredno povezan s hitrostjo polnjenja baterije.

Kot pa vse kaže, so to težavo z inovativnim pristopom odpravili pri ameriškem start-up podjetju AtlisMotor Vehicles, saj so dokazali, da je mogoče povsem izpraznjeno baterijo njihovega električnega terenskega vozila Atlis XT napolniti v zgolj 12 minutah in 35 sekundah.

.. Wi-Fi nas je povezal. Do spleta lahko dostopamo teko rekoč kjer koli, s tem pa so nam na široko odprta vrata v svet. Pa se kdaj vprašamo, kako je z varnostjo naših podatkov, ko v lokalu ob kavici natakarja vprašamo za geslo? Ali ko se prijavimo v nezavarovano omrežje? ..

Wi-Fi je življenje močno poenostavil, poleg tega pa nas je vse skupaj nekoliko povezal. Po drugi strani pa je Wi-Fi poskrbel tudi za nekaj dodatnih skrbi glede varnosti in zasebnosti podatkov, ki jih uporabniki hranimo na telefonih, računalnikih in ostalih napravah. Kadarkoli se povežemo na javni Wi-Fi, to potencialno lahko pomeni določeno mero tveganja. 

ZPS: V EU poenoteno označevanje goriv
Tik pred svetovnim dnevom standardizacije (14. oktobra) je v veljavo stopil nov standard za označevanje goriva v Evropski uniji, ki ga povzemajo tudi Islandija, Liechtenstein, Makedonija, Norveška, Srbija in Turčija. Z enotnimi simboli naj bi zmanjšali možnost, da v avtomobil natočimo napačno gorivo, še zlasti v tujini.

Oznake so razdeljene glede na skupine goriv. Neosvinčen bencin mora biti označen s krogom, dizelska goriva s kvadratom, plinasta goriva pa z rombom. Pri bencinu in dizlu dodana črkovna in številska oznaka prikazujeta tip in največji možen delež biogoriva. Oznaka E5 pri bencinu tako pomeni, da je dodanega največ 5 odstotkov etanola, oznaka B10 pri dizku pa, da je v gorivu največ 10 odstotkov biodizla. Posebnost je oznaka TXL v kvadratu, ki pomeni sintetični dizel, katerega osnovna sestavina ni nafta.

Danes se ni več težko odpraviti na najbolj oddaljen del Zemlje, kar je bilo še pred nekaj desetletji pravi mali podvig. A še vedno je bistvenega pomena, da potujemo z odprtimi očmi. Potovati je živeti pomeni živeti tako, da ti popotovanja predstavljajo pomemben dejavnik pri tvojih odločitvah. To denimo pomeni, da svoje prihranke ne usmeriš v raznorazno materialno navlako, ampak si z njimi raje »kupiš« spontana in pristna doživetja.

Že samo življenje je popotovanje. Kot je v 17. stoletju zapisal japonski pesnik Matsuo Basho v svojih enkratnih popotniških dnevnikih: »Vsak dan je popotovanje in popotovanje samo je naš dom.« Ko potuješ, zaživiš. Pot ti odpira in čisti misli. Na poti odpade večina stvari, na katere si navajen v ustaljenem vsakdanjiku, in se pretvori v neznane, kar nas privlači, obenem pa vzbuja strah, dvome. Novi obrazi, nov jezik in vsakdanje navade te pripravijo do tega, da spet začneš ceniti naš enkraten planet, pa tudi svoje domače okolje.

Na ulici vse več pešcev kar med hojo uporablja pametni mobilni telefon za pošiljanje kratkih sporočil SMS, objavo sporočil na družbenih omrežjih, deskanje po svetovnem spletu, igranje iger, video pogovore in še kaj bi se našlo.

Čeprav se številnim to zdi že nekaj popolnoma običajnega, lahko tovrstno početje med hojo pešce zmede do te mere, da tvegajo življenje na vsakem koraku. Zaradi tega je v Litvi začel veljati poseben zakon, katerega ključni namen je zmanjšati število poškodb in smrtnih žrtev med pešci.

Danes velja zmotno prepričanje, da je ekonomska kriza iz leta 2008 rešena. Kako daleč od resnice! Leta 2008 je stari ekonomski sistem – ki je bil utemeljen na gospodarski rasti, tekmovanju, sebičnosti (bogatih držav, bank in podjetij) in potrošništvu (nas, prebivalcev razvitega sveta) – dokončno propadel. Pa vendarle izgleda, kot da je ponovno oživel. Celo več: izgleda bolj uspešen kot prej. Pa vendar je to le velika (finančna) iluzija.

Vse kar gledamo zdaj – gospodarska rast, borzna rast, rast dobičkov, rast potrošnje – je zgolj posledica ogromnih finančnih injekcij, ki so jih centralne banke najmočnejših držav »vbrizgale v bolnika na smrtni postelji« – globalni finančni sistem. Bolj enostavno povedano: centralne banke so natisnile ogromne količine dodatnega denarja (v praksi se sicer danes tiska le manjši del denarja, ostalo gre za elektronski denar, ki ga banke »ustvarjajo iz nič«).

ZPS: Niste zadovoljni z banko? Izbire več kot dovolj
Ste med tistimi, ki se redno pritožujejo nad izbrano banko? So storitve vaše banke dražje v primerjavi s konkurenco? Niste zadovoljni z odnosom bančnih uslužbencev? K drugemu ponudniku bančnih storitev pogledujete zaradi ugodnejšega kredita? Če ste na vsaj eno vprašanje odgovorili pritrdilno, je čas za menjavo banke. Prihranite lahko tudi več sto evrov na leto, preprost in hiter postopek pa je še dodaten razlog za zamenjavo.

Kot poudarjajo na ZPS, je bila večina tistih, ki so banko že zamenjali, s postopkom zadovoljna, zamenjava pa jim je prinesla občutne prihranke. A naj zamenjava ne bo hitra in nepremišljena. Naj vas na primer ne premami oglas z akcijsko ponudbo.

Pobudo 'Srečaj se z verzi' s pozivom, da negujemo prijateljstva tudi izven družbenih omrežij, bo pospremila premiera Ditkinega videospota 'Srečanje'

Ob svetovnem dnevu kave, ki ga praznujemo 1. oktobra, se bomo Slovenke in Slovenci ponovno povezali ob poeziji in kavi. Nova akcija “Srečaj se z verzi” namreč prijatelje, kolege in znance poziva, da se srečajo, izmenjajo čustva in jih prelijejo na papir.

Vsak verz, ki ga bosta prijatelja zapisala ob njunem srečanju, bo moč zamenjati za brezplačno skodelico kave ali čaja v eni izmed 15 kavarn po Sloveniji. Za podporo pesnjenju ob kavi bo poskrbela tudi premierna predstavitev videospota za pesem Srečanje, ki ji je glasbeni izraz vdahnila glasbenica Ditka.

Že 10. leto zapored je Čarobni dan spremenil povsem običajno nedeljo v Arboretumu Volčji Potok v vrvež otroškega smeha, zabave, glasbenega dogajanja in različnih aktivnosti!

9. septembra 2018 je Arboretum Volčji Potok napolnila množica družin, željnih zabave. Čudovit sončen dan, pester program Čarobnega dne in čudovit Arboretum so privabili približno 20.000 obiskovalcev.

Se počutite stare? Podjetje Google je pred desetimi leti, v začetku septembra leta 2008, predstavilo svoj spletni brskalnik in od takrat so njegovi programerji pripravili 68 stabilnih različic in številne manjše posodobitve.

Google je pred desetimi leti predstavil prvo različico svojega spletnega brskalnika Chrome, ki je takoj navdušila večino uporabnikov svetovnega spleta. Ker je novost prinašala revolucionarne spremembe na področju spletnih brskalnikov, so programerji računalniškega giganta na njihovi spletni strani celo objavili strip, ki je pojasnjeval vse prednosti, ki jih je prinašal spletni brskalnik Google Chrome. Med njimi so bile izpostavljene predvsem tehnologije, kot so peskovnik, izolacija posamičnih procesov in seveda preostale varnostne funkcije.

Danes si življenje brez dostopa do interneta le stežka predstavljamo, saj na njem najdemo bogato paleto izjemno uporabnih storitev in informacij, ki nam občutno olajšajo vsakdanje delo in popestrijo preživljanje prostega časa. Zato ne preseneča, da se število internetnih uporabnikov povečuje s svetlobno hitrostjo.

Med vsemi državami pa trenutno prednjači Kitajska, saj naj bi tam po podatkih kitajskega raziskovalnega centra China Internet Network Information Center (CNNIC) do interneta dostopalo že več kot 802 milijonov uporabnikov. Za primerjavo, trenutno imajo Združene države Amerike približno 300 milijonov uporabnikov, medtem ko je imela Kitajska že pred desetimi leti skupno več kot sto milijonov uporabnikov.

Prihodnost navidezne resničnosti je tik pred vrati in naše glave so polne idej. Gledanje televizije, igranje iger in še mnogo več nam že omogoča dotična tehnologija, za katero lahko pričakujemo samo še velik napredek.

Govorimo o idejah in sanjah, ki so čudovite, vendar hkrati pozabljamo, da je tehnologija navidezne resničnosti prisotna že desetletja, ampak ne v povsem komercialnih vodah. Ja, prav ste slišali, navidezna resničnost je tukaj že dolgo časa in mnogo ljudi je zahvaljujoč se tej tehnologiji marsikatero aktivnost ali opravilo izvedlo na lažji način.

Kaj imajo skupnega fizik in nobelovec Albert Einstein, skladatelj Frederic Chopin, filozofinja Hannah Arendt, igralki Marlene Dietrich in Mila Kunis, psihoanalitik Sigmund Freud, pevke Gloria Estefan, Rita Ora in Dua Lipa, pevec Freddie Mercury, supermanekenka Iman, soustanovitelj Googla Sergey Brin in soustanovitelj Appla Steve Jobs, v taborišču umrla pisateljica Ana Frank, bivša ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, tibetanski duhovni voditelj in nobelovec Dalaj Lama?

Vsi so ali so bili izjemno uspešni na svojem področju. Njihova dela so pomembno prispevala k razvoju človeštva. Druži pa jih še nekaj: vsi so bili bodisi begunci bodisi otroci beguncev.