Piše: Tone Rosa

Zakaj zdravstveno zavarovanje v druzbi, ki želi negovati človekove pravice. Dotaknil se bi rad področja zdravstva. Veliko sicer ne vem, pa bi vseeno rad o tem povedal svoje mnenje. Zdravstvo prizadene vsakega od nas, ko ga potrebujemo.

Spomnim se pred nekaj leti klošarja, ko je zbolel za rakom, pa so mu v enem izmed zdravstvenih domov odklonili pomoč, ker ni imel zdravstvenega zavarovanja?? Halo! Šele pozneje se je nekdo spomnil, da obstaja zdravniška zaprisega in človekove pravice, katere naj bi naša družba spoštovala.

Jezen sem, ko moram podaljšati veljavnost zdravstvene kartice. Vsak naš državljan je lahko zdravstveno zavarovan, če je zaposlen ali ne. Ima denar ali ne. Lahko je zavarovan tudi kot občan. Eni so si to sposobni urediti, drugi žal ne (te druge bomo dotolkli?). Res bi rad vedel, v kakšnem primeru ne moremo imeti osnovnega zdravstvenega zavarovanja. In če je res, da je lahko vsak zavarovan, se vprašam, le zakaj avtomati za podaljševanje zdravstvenih kartic in v ozadju ogromen birokratski aparat, ki to vzdržuje.

Piše: Regina S. Rant v novi številki Karme plus

"Če hočete verjeti ali ne, je vaša hiša ogledalo vas samih", je o odnosih med hišo in njenimi stanovalci v 19. stoletju napisal švicarski pripovednik Jeremias Gotthelf. Kako stanujete, ni naključje: v izbiri stanovanja in njegovi ureditvi se odraža vaša osebnost in vaša trenutna situacija. Tako vaše stanovanje veliko pove o vas - mogoče več kot mislite, da je možno. Med vašimi štirimi stenami naj bi bilo čim več močne či, ki ne bi smela biti blokirana z ovirami. Da bi energetske anomalije, slabosti in manjkajoče cone v bagui stanovanja izravnali, ponuja feng šui številna "orodja", s katerimi lahko vplivate na vaše bivalno okolje in s tem na kakovost vašega življenja. Kot v akupunkturi lahko tudi določeni predmeti na pravih mestih v stanovanju usmerijo či v vse predele, kjer jo potrebujete.

Preden se lotite takšnih ali drugačnih sprememb v stanovanju, se morate vprašati, kakšen problem sploh imate. Če boste namreč točno vedeli, kaj hočete, boste lahko izbirali med različnimi rešitvami. Pri izbiri pripomočkov se morate opreti na svoje občutke in ne spremenite naenkrat celega stanovanja. Veliko bolj smiselno je začeti z eno stvarjo, potem pa opazovati pozitivne učinke. Potem nadaljujte korak za korakom, s premislekom in ne pretiravajte, da ne bo vaše stanovanje podobno kitajski restavraciji. Uporabite pripomočke, ki sodijo v našo kulturo in ki odgovarjajo vašemu okusu in stilu hiše.

Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si

Vse, kar nas obdaja, oddaja impulze, signale ali vibracije. Blagodejna in škodljiva sevanja, ki so po izvoru zemeljska, kozmična ali tehnična, so sestavni del življenja ter v veliki meri vplivajo na naše počutje in zdravje. Če se brez očitnega razloga zjutraj zbujamo utrujeni, če se doma na nekaterih mestih ne počutimo prijetno, če se na delovnem mestu hitro utrudimo in nas tarejo različne zdravstvene tegobe, nam je lahko v veliko pomoč radiestezija.

Mejna znanost
Izraz radiestezija je v splošni rabi šele od 1930, ko ga je prvič uporabil francoski duhovnik in radiestezist M. L. Bouly. Beseda je latinsko-grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni "čutiti sevanje". Po mnenju slovenskega radiestezista Igorja Ziernfelda je radiestezija še veliko več; omogoča namreč, da ob pomoči radiestezijskega pripomočka dobimo želeno informacijo. To pa uvršča radiestezijo med mejne znanosti. Med številnimi teorijami, ki skušajo pojasniti ozadje nadčutnih pojavov, je najbolj prepričljiva hipoteza o univerzalnem bioinformacijskem polju, iz katerega lahko vsak trenutek dobimo informacije o vsem.
Radiestezija torej pomeni sposobnost ustvariti povezavo med neznanimi energijami iz univerzalnega energetskega polja in radiestezijskim instrumentom.

Lani so potresi, poplave, orkani in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki so bičali zemeljsko površje, povzročili številne človeške žrtve in ogromno gmotno škodo. Leta 2003 ni bilo dosti bolje. Vročinski val, ki je zajel zahodno Evropo, je posredno povzročil smrt 50.000 ljudi. Tudi vsakodnevno vreme pri večini povzroča najmanj sitnobo. Res postajamo vse bolj občutljivi za vreme ali gre bolj za to, da nas tepe način življenja, ki nas vse bolj odmika od ritma, v katerem smo stoletja sobivali z naravo? Česa se lahko nadejamo, če se bodo uresničile napovedi svetovne meteorološke organizacije, da bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnosti še pogostejši in bolj intenzivni?

"Težko bi rekla, da število ljudi, občutljivih za vreme, narašča," pravi mag. Tanja Cegnar, meteorologinja iz Agencije Republike Slovenije za okolje. "Res pa je, da moderna družba živi vse bolj odmaknjeno od narave in da smo vsi bolj obremenjeni in izpostavljeni stresu. Imamo slabe prehranjevalne navade, ne privoščimo si dovolj spanja in počitka, pretiravamo s kavo, alkoholom, cigaretami, kar vse zmanjšuje našo naravno odpornost in sposobnost prilagajanja na spremembe v okolju. Večina ljudi ima izrazite težave pred vremensko fronto in ob njej, po njenem prehodu pa se počutijo bolje, izjema so le nekateri bolezenski simptomi, ki se okrepijo ob dotoku hladnega zraka. Zanimivo je, da imajo ljudje, občutljivi za vreme, težave, še preden se vreme opazno spremeni. Tako se pri najbolj občutljivih pojavijo že dan prej, ko je vreme na pogled še lepo. To je značilno tudi za težave, ki spremljajo fen: vreme je na pogled nenavadno toplo in jasno, občutljivi ljudje pa že tožijo zaradi slabega počutja."

Piše: prof. dr. Marjetka Uršič Vrščaj, dr. med., spec. ginekologije v novi Vivi www.viva.si

Kakšen je izvid testa PAP po novem in kaj to pomen?
Odvzem in pregled celic v brisu materničnega ustja in materničnega kanala imenujemo test PAP. To je presejalni test in je ključni del rednih preventivnih ginekoloških pregledov, ki jih priporočamo takrat, ko ženska nima ginekoloških težav. Osnovni namen tega testa je odkriti ženske, pri katerih ni patološko (bolezensko) spremenjenih celic v brisu materničnega ustja in materničnega kanala.

Test PAP ni diagnostični test, …
… zato so pri vseh ženskah, pri katerih odkrijemo patološko spremenjene celice, potrebne še dodatne preiskave. Samo z dodatnimi preiskavami lahko odkrijemo, za kakšne spremembe gre, ali so to, denimo predrakave spremembe, iz katerih bi lahko v desetih ali več letih nastal rak materničnega vratu. Gre za odkrivanje blagih, zmernih, ali hujših predrakavih sprememb, še preden ima ženska težave, zaradi katerih bi morala k zdravniku.
Pri večini žensk je test PAP negativen, kar govori, da predrakavih sprememb ni.

Piše: Tina Gajšek

Zasnova vrta v duhu permakulture
Čedalje pogosteje se mlade družine naseljujejo v predmestnem okolju ali v mestih zaradi večjega lagodja in bližine delovnih mest in da ostajajo v stiku z aktualnimi družabnimi dogodki, a po drugi strani je to tudi velik omejitveni dejavnik, ker mesta ne nudijo tako zdravega okolja za življenje kot podeželje. Ravno zaradi tega vzroka, sem se odločila, da se bom osredotočila na majhne površine okoli hiše in vzpodbudila našo domišljijo, kako narediti oazo miru sredi drvečega mesta. Ker v permakulturi je edini omejitveni dejavnik znanje in domišljija.

Želela bi, da najprej nekoliko bolj kritično pogledamo okolico naših hiš in da si postavimo pred očmi najpogostejšo sliko predmestne hiše z vrtom. Ponavadi je okolica hiše obkrožena s posamičnimi rožami, večji del zaseda trata, na njej pa zasledimo nekaj grmovnic in nekaj posameznih sadnih dreves. Za hišo, nekje čisto zadaj, pa bomo morda našli zelenjavni vrt. Ta miselnost, da koristni zelenjavni vrt, ki ga uporabljamo vsak dan, ni lep in potemtakem ni dobro, če je na očeh mimoidočim opazovalcem, najbrž izvira od bogataških, baročnih vrtov in Britanskega načina urejanja okolice. Če malo bolje premislimo, opazimo da nas kaj hitro spominja na miniaturno podobo kakšnega angleškega podeželskega dvorca in to miselnost urejanja okolja smo nekritično sprejeli za svojo.

Piše: Branko Štrucl (Haložan)

Dejstvo, da vsak posameznik v življenju zasede vse generacijske vloge, je prav gotovo globoko zakoreninjeno v kolektivni zavesti vseh državljanov. V preteklosti so ljudje na stare dni iskali varnost v lastni številčni družini, danes pa jo je treba iskati predvsem V ZAUPANJU IN SOLIDARNOSTI OD MLAJŠIH GENERACIJ.

Seveda medgeneracijski sporazum ne more temeljiti izključno na zakonodaji, temveč izvira iz pristnega človeškega sočutja in skrbi za vsa pomoči potrebna živa bitja.Vsakdo se namreč iz svoje osebne izkušnje zelo dobro zaveda, da bo prej ali slej sam ali pa morda njegov družinski član na lastni koži izkusil nemoč in potrebo po vzajemni pomoči. Zato bi bilo izredno kratkovidno privilegirati določeno generacijsko skupino na račun drugih, ko pa dobro vemo, da se ne moremo izogniti nobenemu življenjskemu obdobju niti posledicam, ki jih to prinese.

Spoštovani obiskovalci! Kdor je doma v okolici Izole, Kopra Pirana je vabljen na krvodjalsko akcijo! Ker krvi vedno primanjkuje, vedno več je nesreč, vedno več bolnikov, vedno več operacij, dajte se odločiti in darujte kri kadarkoli v izolski bolnišnici, ni važno kakšno krvno skupino imate! Bolnišnica ima kri na zalogi, vendar je ta zaloga za primere kakšne hujše nesreče ali potrebe! Lep in prisrčen pozdrav! Frančiška Požar

Uvod

V tem članku bi rad razmejil svoje poglede na temo zdravljenja depresije. Pišem predvsem iz svojih življenjskih izkušenj, tudi sam imam namreč zelo občutljivo srce, nizek prag občutljivosti in visoko rahločutnost in kot tak včasih težave sam s sabo. Hmm. Verjetno sem glede tega na istem in morda celo na slabšem kot večina depresivnih ljudi, ki jih poznam....ampak, to je že druga zgodba... Predvsem pa pišem iz terapevtskih izkušenj in kot priča napredku ljudi, nad katerimi je uradna medicina/psihiatrija „dvignila roke“ (beri: predpisala psihoaktivne substance) in jih označila za bolezensko depresivne.

Kot terapevt humanistične psihoterapije se v okviru seans Clearinga z depresivnimi osebami torej kar pogosto srečujem. In da, res je, depresija je dejansko zelo resna težava in nikakor jo ne gre jemati kot nekaj površnega in enostavno ozdravljivega. Napredek je v teh situacijah vseprej kot posut s pomladanskim cvetjem. Travme iz preteklosti (ranega otroštva, recimo) in nakopičene nerazčiščene težave in nedoslednosti pri soočanju s svojo intimno resnico nas vse dejansko zelo zelo pogojujejo oz. dopuščamo, da nas pogojujejo.

Piše: Tina Gajšek

Zeleno, ker te ljubim zeleno.
Enostavno, ker te ljubim takšno.
Harmonično, ker si ti tisto, ki mi daješ notranji mir in zadovoljstvo.

Na začetku bi rada pojasnila ta pojem v naslovu. Kaj sploh je miroljubno kmetijstvo ali kaj naj bi bilo? In vam že v naprej zagotavljam, da to ni še en tek na etikete "bio" in "eko". Sicer se uporablja tudi izraz permakultura ali v nekaterih virih tudi naravno kmetijstvo in vsi govorijo o isti stvari in so vsi primerni. Sama rajši uporabljam miroljubno kmetijstvo, ker nam že takoj ta izraz veliko pove in asocira na sožitje, nekaj, kar ni agresivno poseganje v okolje.

Je zelo kompleksen sistem kmetovanja, zgrajen na močnih temeljih, saj spoštuje in upošteva osnovne zakonitosti našega živega organizma, Zemlje. Je pa tudi res, da je potrebno za takšno vrsto kmetovanja imeti resnično znanje in o njegovi pravilnosti dokazujejo vsakodnevno le rastline in živali same na nekem območju. Zato je vedno dinamično in ni dovolj le znanje iz knjig, ampak se je treba naučiti tudi veščine pozornega opazovanja.

Raziskovalci so odkrili 405 milijonov let staro fosilizirano ribo, na kateri je moč zaznati značilnosti tako koščenih modernih rib kot tudi kopenskih vretenčarjev.

Pred več sto milijoni let so koščena morska bitja iz družine Osteichtheyes po mnenju strokovnjakov ubrala svojo evolucionarno pot z razvojem proti vrsti Actinopterygii, skupini modernih rib.

Ostali del se je razvil v vrsto Sacropterygii, skupino, ki vključuje prednika kopenskih vretenčarjev, rib pljučaric in štirinožnih bitij.

Znanstveniki so fosil sestavili iz štirih najdenih delov in novo vrsto poimenovali Meemannia eos.

Obisk savne lahko zelo pomaga otrokom, celo dojenčkom, ki trpijo za dihalnimi težavami, kot je astma, in alergijami, pravi češki zdravnik Antonin Mikolašek. "Savna ne predstavlja nobenega problema za otroka, prav nasprotno," pravi Mikolašek, sicer specialist in avtor knjige o tej temi.

Če v spletni iskalnik vtipkate "lepota", se števec zadetkov ustavi pri milijonu in pol. Če enako naredite po angleško, se številka povzpne na neverjetnih 925 milijonov. "Sreča" vam prinese dobrih sto milijonov zadetkov, "zadovoljstvo", tudi tisto s pornografskih strani, trikrat več, "uspeh" jih nabere milijon in pol. Torej več sto milijonov razlogov, prepričevanj in nasvetov za biti nekaj, kar niste, početi nekaj, česar ne marate, in podrejati se nečemu, kar izgubi smisel tisti trenutek, ko vas življenje postavi pred prvo resno preizkušnjo. In ker sta edini stalnici telesne lepote njena spremenljivost in relativnost, je brezmejno pehanje za njo še toliko bolj nesmiselno.

Od zunanjega znamenja privilegiranosti ...
Čeprav se v medijski poplavi lepih (ženskih) teles zdi, da se ženske že od nekdaj trudijo za lepoto, videz vara. V preteklosti so se z lepotičenjem v enaki meri ukvarjali moški in ženske, vendar le, če so prihajali iz najvišjih slojev. Skrb za lepoto ni bila povezana s spolom, ampak s privilegiranim življenjem. Olepševanje je pomenilo civiliziranost, standardi lepote pa so bili enaki za vse: izumetničene pričeske in lasulje, napudrani obrazi, našminkane ustnice, visoke pete. Na tem področju se je spolna opredelitev pojavila šele v 18. stoletju, ko so moški začeli svojemu videzu posvečati vse manj pozornosti, ženske pa vse več.

Ayurveda je starodavna naravna medicina, ki je nastala v Indiji pred več kot 5000 leti. Beseda ayurveda prihaja iz sanskrita in pomeni `znanost o življenju´. Znanje ayurvede je bilo prvič zapisano v Vedah, najstarejši literaturi na svetu. Ta sistem zdravljenja v Indiji uporabljajo še dandanašnji pri najrazličnejših zdravstvenih problemih.

Vsak tradicionalni zdravstveni sistem ima neko duhovno izhodišče. Prav tako tudi ayurveda. Tekom stoletij se je v Indiji razvilo šest različnih šol in ena izmed njih daje ayurvedi duhovno podlago. Ta šola se imenuje Samkhya. Njeno izhodišče je učenje o delitvi narave v dve obliki, duhovno obliko - puruša in snovno obliko - prakriti. Purušo lahko opišemo kot nemanifestirano vsepovsod prisotno zavest, ali pa univerzalni, večni, čisti duh. Prakriti predstavlja prasubstanco, pranaravo, ne-duh, snovnost. Na začetku vseh začetkov sta ta dva počela obstajala eden poleg drugega, v miru in ravnotežju. Ravnotežje med njima se je porušilo takrat, ko sta puruša in prakriti prešla v gibanje. Tako so nastale tri gune, tri prasile, imenovane sattva, rajas in tamas. V okviru ayurvedske prakse razumevanje teh treh pojmov zavzema zelo pomembno mesto.

Zato si jih na kratko oglejmo:
Sattva predstavlja lepoto, izobilje, nežnost, milino, celovitost in stvarjenje; dela nas radovedne, daje nam zmožnost mišljenja in željo po prebujenju.
Rajas predstavlja dinamiko, gibanje, navdušenje, vztrajnost, impulzivnost in agresijo; daje nam težnjo za reorganizacijo, motivira nas za delo.
Tamas predstavlja temo, hlad, blokade; v nas vzbuja željo po počitku.

Ob svetovnem dnevu astme (2. maj) smo pripravili serijo dogodkov, s katerimi želimo opozoriti javnost na eno najpogostejših kroničnih bolezni in na pomembnost učinkovitega zdravljenja.

Društvo Astma in šport s svojimi dejavnostmi pokriva široko polje učinkovitega preventivnega ukrepanja, kjer bolniki (predvsem otroci in njihovi starši) potrebujejo podporo in dodatno spodbudo pri vsakodnevnih dejavnostih, ki so ob zdravljenju z zdravili izjemnega pomena!

Učiteljicam na univerzi v Šanghaju na Kitajskem ni več dovoljeno nositi "super kratkih" kril. Ta ukrep naj bi po mnenju predstavnikov univerze ohranjal določeno distanco med profesorji in študenti, niso pa pristojni pojasnili, kaj točno "super kratka" krila pomenijo.
Nova pravila so le nekaj dni po objavi povzročila vročo razpravo med več kot 200 profesoricami. Nekatere med njimi so poudarile, da imajo tudi one pravico nositi moderne obleke, podpirajo pa jih tudi številni študentje. "Radi imamo učitelje z osebnostjo, še posebej pa take, ki si upajo svojo osebnost tudi pokazati," je povedal eden od študentov.

Piše: Sanja Lončar v novi Vivi www.viva.si

Okrog naših zob se vrtijo milijardni posli, povezani z vsemi možnimi sredstvi za tako imenovano ustno higieno in nego: od tehnološko dovršenih "navadnih" zobnih ščetk, električnih zobnih ščetk in zobnih krem, ki obljubljajo, da nas bodo varovale 24 ur na dan, do zobnih vodic, belilnih krem in seveda žvečilnih gumijev, ki naj bi bili spremljevalci vsakega grižljaja in požirka, ki ga naredimo čez dan.

Oglasi so čedalje bolj agresivni. Po televiziji spremljamo pretresljivo nelagodje vzgojiteljice, ki ji otroci rečejo, da so njeni zobje rumeni - kajti to je v sodobni družbi nedopustno. Fantje ne upajo stopiti punci brez osvežilnega žvečilnega gumija, trakca ali bonbončka v ustih. Svojo zaprisego so prekršili tudi zdravniki, ki nas v interesu velikih blagovnih znamk prepričujejo, naj uporabljamo ta ali oni izdelek - in si tako zagotovimo optimalno nego zob in dlesni. Vse lepo in prav, če bi ceno plačevali le z denarjem, ki ga od nas izvabijo prodajalci belih nasmehov. Težava je v tem, da ceno plačujemo celo z zdravjem.

Zato je pametno vzeti pod drobnogled drobni tisk in pogledati, kaj vsak dan zaužijemo v želji po belih nasmehih.

Pred poletjem hujša vse, kar leze in gre: mamice, mladenke, deklice v osnovni šoli - Štetje kalorij in minut vadbe, da se znebiš kilogramov in kalorij, ter nalivanje z vodo - Stradanje kot manipulacija s telesom in obvladovanje ega - Stvari lahko uidejo nadzoru, vedo tisti, ki so se izstradali do kosti in so gledali smrti v obraz - Uroševa zgodba kaže, da imajo težave s hrano tudi fantje

"Od zadnjih štirih let sem, če seštejem, skoraj dve preživel po bolnišnicah zaradi težav s hranjenjem. V vsem tem času me je poklicala samo ena sošolka in me vprašala, kako se počutim. Še sedaj mi je ob pogledu na sliko z maturantskega plesa hudo, da bi zajokal. Plesati seveda nisem mogel, saj sem bil celo zadnje leto gimnazije v bolnišnicah. Celo hodil sem tedaj komaj. Na maturantskem plesu sem imel že okoli 40 kilogramov pri 176 centimetrih višine. Vrtelo se mi je, komaj sem obvladoval hojo, vse je bilo prenaporno. Pri manj kot 35 kilogramih sem bil pred smrtjo - prevladala je želja po življenju. Dolgo sem sebi in okolici prikrival, da je z mojim zdravjem nekaj hudo narobe."

Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si

Urinoterapija je starodavno zdravljenje, ki ga človeštvo pozna že najmanj štiri tisoč let. Stara metaforična poimenovanja seča, kot so voda življenja, fontana mladosti, živa voda, zlati studenec in eliksir življenja, nam dajejo slutiti, kako zelo so ga čislali v različnih kulturah. Starodavno znanje o terapiji, ki je brezplačna, krepi imunski sistem, nima neželenih učinkov in zdravi natanko to, kar je treba, še ni povsem utonilo v pozabo, zdaj pa je podprto tudi z znanstvenimi izsledki.

Voda življenja skozi raziskave

V 20. stoletju je urinoterapijo prvi populariziral angleški pravnik John W. Armstrong. Napisal je knjigo z naslovom Voda življenja (The Water of Life) in v njej opisal svojo izkušnjo. Preden se je lotil urinoterapije, so ga pestili tuberkuloza, sladkorna bolezen in boleč išias. Hodil je od zdravnika do zdravnika in se držal strogih diet, vendar brez uspeha. Naposled se je odločil za 45-dnevni post, med katerim je užival samo vodo in seč ter si z njim otiral kožo. Po postu je bil za desetletje pomlajen in kar je še pomembneje, vse naštete bolezni so izginile. Še naprej je redno pil seč in začel širiti znanje o urinoterapiji. V četrt stoletja je z urinoterapijo pozdravil približno štiri tisoč ljudi.

Čeprav ideja o shranjevanju zamrznjenih genetskih materialov rastlinskih in živalskih vrst, ki so na robu izumrtja, zveni kot scenarij znanstveno fantastičnih filmov, gre za projekt, ki je na pragu realnosti.

Programi za zaščito ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, živalski vrtovi in konzervatoriji rastlinskih vrst poskušajo zaščititi rastlinsko in živalsko populacijo zemlje. In ravno zaradi tega, da bi se določene vrste ohranile, so potrebne alternative v obliki banke genov.

Ko so rastlinske in živalske vrste ogrožene do te mere, da jih ni več v naravnem okolju, ampak jih lahko najdemo samo v živalskih vrtovih in parkih, raziskovalci na vse načine skušajo priti do alternativnih metod zaščite posameznih vrst.

KAKO Z ALEXANDROVO TEHNIKO VDIHNEMO ZDRAVJE

Frederick Matthias Alexander, rojen leta 1869 v majhnem mestu v Avstraliji, se je v mladosti odločil za igralski poklic. Bil je zelo uspešen, vendar je imel težave z dihanjem in vedno hujšo hripavostjo. Ker mu zdravniki niso znali pomagati, se je začel sam opazovati in proučevati svojo držo pri raznih opravkih in v različnih duševnih stanjih. Po desetih letih proučevanja svojega telesa in drže, kot tudi drugih ljudi, je Alexander ugotovil, da je potreben le majhen gib za izboljšanje stanja. Potegnil je namreč glavo navzgor od telesa in temu je sledila cela hrbtenica.

Pogostost duševnih motenj narašča. Pred desetimi leti so v slovenske psihiatrične bolnišnice sprejeli pet tisoč bolnikov, leta 2001 sto več, leto kasneje pa že skoraj 5400. Še bolj zgovorni so podatki Svetovne zdravstvene organizacije: zaradi duševne motnje se v razvitem svetu vsaj enkrat v življenju zdravi 40 odstotkov odraslih.

Čeprav večina bolnikov samoiniciativno ali ob pomoči bližnjih poišče strokovno psihiatrično pomoč, jih še vedno ostaja nekaj, pri katerih se bolezen tako poslabša, da jih je v bolnišnico treba pripeljati na silo. Osnutek zakona o duševnem zdravju, ki ga v Sloveniji čakamo že deset let in ki naj bi bil tik pred sprejetjem, natančno opredeljuje, v kakšnih okoliščinah se to lahko zgodi, kopja pripravljalcev pa so se lomila tudi pri vprašanju, ali prag za sprejem v psihiatrično bolnišnico dvigniti ali ne. "Duševnim bolnikom ni mogoče pomagati z zmanjševanjem možnosti za neprostovoljno hospitalizacijo, ampak je število neprostovoljnih hospitalizacij mogoče zmanjšati z izboljševanjem pogojev zdravljenja, preventivo in pravočasno psihiatrično pomočjo," pojasnjuje psihiater dr. Andrej Žmitek iz Bolnišnice Begunje. "Tuja praksa kaže, da je ob spremembi zakonodaje, ki je zvišala prag za hospitalizacijo, prišlo do povečanja števila duševnih bolnikov, hospitaliziranih po nalogu sodišča, ker so kršili zakon, in števila duševnih bolnikov v zaporih, kjer razmere za njihovo zdravljenje gotovo niso ustrezne."

Redki so delodajalci, ki bi danes kaj takšnega svetovali mladim dekletom, ki bi rade imele otroke - "Če mlad človek nima službe, ne stanovanja, ne staršev, ki bi mu pomagali, potem seveda ne more biti neodgovoren in načrtovati družine," pravi Marija Šterbenc, predsednica uprave Ustanove Anin sklad - Je sploh še mogoče drseči voz natalitete potisniti navzgor? - Strah pred delodajalci, dragi vrtci, da o cenah otroških oblek in obutve sploh ne govorimo

Znanost je ob projekciji natalitete brezkompromisna. Nekateri strokovnjaki, ki spremljajo demografska gibanja, ugotavljajo, da so se nekatere države ujele v past nizke rodnosti. Menijo, da se bodo države, ki imajo manj kot 1,5 otroka na žensko, težko rešile, in nekatere projekcije kažejo, da bo število prebivalcev v mnogih državah že do leta 2050 precej nižje. V Avstriji, denimo, bi bilo tako samo dobrih šest milijonov prebivalcev (zdaj jih je skoraj osem milijonov). To postavlja Slovenijo, kjer je bilo leta 2004 le 1,22 otroka na žensko, v sila neprijeten položaj ...