Britanski in nemški znanstveniki so izvedli prvo obsežno »inventuro« živalskega sveta Antarktike in ugotovili so nepričakovano pestrost življenja tako v morju kot tudi na kopnem. Našteli so več kot 1.200 različnih vrst, med katerimi je kar pet novih.

Raziskovalci upajo, daj bodo ti podatki v pomoč pri nadziranju odzivanja bitij na spremembe v prihodnosti. David Barnes iz BAS (British Antarctic Survey) je povedal, da gre za prvo tovrstno študijo, ne samo na območju Antarktike, ampak kjerkoli na območju obeh Zemljinih polov.

EU si vse bolj prizadeva varčevati z energijo. Naslednji korak, ki ga bo v ta namen naredila povezava, je postopna prepoved navadnih žarnic. Po izračunih EU naj bi povprečno gospodinjstvo v Uniji z zamenjavo navadnih žarnic za varčnejše za elektriko tako privarčevalo 50 evrov letno.

Če bo odločitev padla na plodna tla, naj bi uredba začela veljati spomladi prihodnje leto. Evropska gospodinjstva naj bi navadne žarnice, ki so v rabi že 130 let, zamenjala z učinkovitejšimi, kot so varčne, halogenske ali LED. Te so dražje, vendar pa trajajo dlje in porabijo manj energije od navadnih.

Focus društvo za sonaraven razvoj je poslalo pismo predsedniku vlade RS Borutu Pahorju, v katerem ga pozivajo, naj se na decembrskem vrhu EU zavzame za ambiciozno evropsko podnebno zakonodajo, ki bo zagotovila omejitev globalnega segrevanja pod dvema stopinjama Celzija in obdržala kredibilnost Evrope v mednarodnih podnebnih pogajanjih.

Evropski voditelji, med katerimi bo tudi Borut Pahor, naj bi na vrhu 11. in 12. decembra v Bruslju sklenili pogajanja o evropskem podnebno-energetskem paketu, ki med drugim predvideva zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in povečanje deleža obnovljivih virov energije.

Upravljanje z vodo bo postalo ena izmed glavnih okoljskih prioritet v prihodnjih letih, saj bo njeno pomanjkanje vedno bolj ogrožalo finančno kondicijo podjetij, napoveduje študija, ki so jo objavili pri Arthur D. Little.

Študija svari podjetja, naj se pripravijo na nove izzive in izračunajo svoj vodni odtis, ter zmanjšajo svojo ranljivost skozi povečano učinkovitost. S študijami primerov je pokazano, kako močno lahko pomanjkanje vode ogrozi obstoj podjetij (na primer francosko energetsko podjetje EDF).

Vir: umanotera.org/etc

”Spoštovani,
zaradi izjav, ki sem jih dal za oddajo Tednik, 25. 9. 2008, mi je začasno odvzeta svoboda govora, natančneje svoboda izražanja mnenj v zvezi z onesnaževanjem Lafarge Cementa - glej priložen dokument!

Ne glede na to, da Eko krog (in jaz sem v Tedniku predstavljen kot predstavnik Eko kroga) hrani številne neizpodbitne dokaze o lažeh Lafarge Cementa, je Okrajno sodišče v Trbovljah ugodilo zahtevi Lafarge Cementa in izdalo priloženo začasno odredbo. Nihče ni niti pri Eko krogu niti pri meni osebno poizvedoval o resničnosti izjav za Tednik.

The Living Planet Report 2008 - študija, ki jo je objavil WWF – nudi najbolj poglobljeno analizo globalnega ekosistema, saj vsebuje in kombinira podatke, zajete iz Living Planet Indeksa, globalnega ekološkega odtisa in študij vodnih virov.

Po besedah Pavana Sukhdeva, vodilnega avtorja poročila, svet trenutno izgublja med 2 in 5 bilijonov dolarjev naravnega kapitala letno. Emisije CO2 ostajajo najbolj poguben dejavnik človeškega delovanja na planetu.

Podjetje GEOSONDA iz Kranja je končalo z deli ogrevanja prostorov z sistemom geosonda na bencinski črpalki "AGIP" v Trebnjem. 

Podjetje AGIP je na,  ta način dokazalo, da ima drugačen odnos do narave kot pa glavna Slovenska trgovca z nafnimi derivati, ki jim gre le za dobiček.  Ogrevanje prostorov z geotermalno energijo pri trgovcu z nafnimi derivati pomeni, da tudi v prihodnosti od tega trgovca lahko pričakujemo pozitiven odnos, do zmanjševanja globalnega segrevanja.

Britanci so ugotovili, da je populacija običajnih vrabcev v zadnjih treh desetletjih upadla za kar 68 odstotkov. Tolikšen upad vrste v tako kratkem času bi lahko imel strašansko negativne posledice na celotno prehranjevalno verigo tega območja.

Kot kaže, vrabci izginjajo iz Londona, Bristola in Edinburga in britanski vrtovi so danes skoraj brez nekoč najpogostejših obiskovalk.

Povišana stopnja ogljikovega dioksida v atmosferi, vpliva na pospešeno kisanje oceanov in študija je pokazala, da so danes oceani veliko bolj kisli kot smo mislili.

V zadnjem desetletju se je kislost oceanov povečala za kar desetkrat bolj kot so to predvideli klimatski modeli. Prav za prav so takšen porast kislosti biologi pričakovali v obdobju prihodnjega stoletja.

Krčenje brazilskega pragozda se je prvič po štirih letih povečalo. V zadnjem letu se je amazonski pragozd zmanjšal za 11.968 kvadratnih kilometrov. Potem ko je brazilska vlada tri leta slavila zmanjšanje krčenja pragozda, so iz Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE) sporočili, da se je ta pozitivna smernica ustavila.

Satelitski posnetki so pokazali, da se je pragozd v zadnjem leto do julija letos skrčil za skoraj štiri odstotke v primerjavi z lanskim letom. Razlog za povečanje izsekavanja pragozda brazilske oblasti vidijo v visokih cenah hrane, zaradi česar so kmetje povečali obdelovalne površine na račun pragozda.

Nekateri Slovenci imajo doma po več odsluženih mobilnih telefonov, čeprav se jih lahko znebijo povsem brezplačno, za nameček pa dobijo še darilo. Vsi ponudniki mobilnih telefonov bodo morali po novem letu, ko začne veljati Uredba o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih, končnim uporabnikom omogočiti, da se bodo lahko v trgovinah s tovrstnimi napravami brezplačno znebili odsluženih prenosnih telefonov.

V prodajalne bodo morali postaviti zabojnike za ločeno zbiranje, vsak pa bo lahko odvrgel star mobilni telefon, ne glede, ali ga je kupil pri njih in ali namerava kupiti novega. Stari mobilniki bodo od trgovca romali k zbiralcu odpadnih baterij, ki jih bo pravilno recikliral.

Med enodnevno konferenco o podnebnih spremembah, ki je potekala  24. junija 2008 v Bruslju, so posneli 10 kratkih videospotov. Združenje za zdravje in okolje je pomagalo organizirati konferenco „Klimatske spremembe in izzivi za javno zdravje: sodelovanje regij“.

Videospoti so dostopni na http://ec.europa.eu/health-eu/videos/index_en.htm

V Vatikanu so začeli uporabljati sončne celice, ki so nameščene na strehi dvorane Nervi, kjer ima papež osrednje nagovore. Namestitev sončnih kolektorjev je del projekta za izkoriščanje obnovljivih virov energije na ozemlju Vatikana, s katerim želijo do leta 2020 zagotoviti 20-odstotni delež potrebne energije iz obnovljivih virov.

V Vatikanu so na prvo mesto postavili sončno energijo, ki je neizčrpen in brezplačen vir energije, računajo pa tudi na energijo, pridobljeno iz biomase, in vetrno energijo.

V poročilu Združenih narodov je zapisano, da so emisije toplogrednih plinov od leta 2000 do 2006 porasle za 2,3 %. Do največjega porasta emisij je prišlo v državah bivšega vzhodnega bloka.

Že prihodnji teden je na Poljskem srečanje sveta na letni konferenci o problemih globalnega segrevanja in klimatskih sprememb. Nove ugotovitve niso prav nič optimistične.

Predlog uredbe o krajinskem parku Ljubljansko barje je prejšnja vlada obravnavala in sprejela že pred šestimi tedni. Uradno pa je ta ustanovitveni akt novega krajinskega parka potrdila šele pred nekaj dnevi, ko ga je podpisal odhajajoči premier Janez Janša.

Krajinski park bo tudi formalno ustanovljen po objavi uredbe v Uradnem listu RS. Sicer mineva že deset let od podpisa prvega sporazuma o sodelovanju barjanskih občin in pristojnih ministrstev pri razglasitvi tega območja z edinstveno biotsko raznovrstnostjo za krajinski park, pred letom in pol pa je ministrstvo za okolje in prostor spodbudilo dopolnitev tega sporazuma in pospešilo strokovne ter organizacijske priprave za ustanovitev parka, ki je zdaj tudi formalno sklenjena.

Po zelo uspešnem prvem srečanju s 160 udeleženci, se bomo srečevali vsakih 6 mesecev. Naslednji dve srečanji bomo posvetili gradnji naravnega doma.

Pogovarjali se bomo o zakonskih okvirih, komunikaciji z arhitektom, materialih in okoljskemu odtisu, gradbišču kot svetem prostoru, osnovah gradbene fizike in biogradnje. Pogledali si bomo tudi nekaj konkretnih primerov in izkušenj gradnje.

Kampanja Evropa, čas je za vodenje! Vzemi si 2 minuti in nam pomagaj doseči sprejetje ambiciozne evropske podnebne zakonodaje!

11. decembra bodo evropske vlade odločale o ukrepanju Evrope v boju proti podnebnim spremembam za naslednjih 12. let. Trenutno stanje kaže, da EU ne bo sprejela dovolj ambicioznih ciljev, ki bi preprečili najhujše podnebne katastrofe.

Namreč, če želimo globalno segrevanje omejiti pod 2 °C, kar bi preprečilo najhujše posledice podnebnih sprememb, si mora EU zadati cilj zmanjšanja emisij za vsaj 30 % do leta 2020 in zagotoviti, da bo ta cilj dosežen znotraj EU.

Ker Maldivom zaradi globalnega segrevanja grozi, da jih bo preplavilo morje, se je tamkajšnji novoizvoljeni predsednik odločil za nenavadno potezo. Mohamed Nasheed je napovedal, da bo država začela varčevati denar za nakup novega ozemlja za domovino. Največ denarja Maldivom, znanim po dolgih peščenih plažah, prinaša turizem, ki državno blagajno vsako leto napolni za milijardo dolarjev.

"Sami ne moremo storiti nič, da bi ustavili podnebne spremembe, zato moramo kupiti zemljo nekje druge. To je zavarovalna polica za najhujši mogoč izid. Ne želimo zapustiti Maldivov, vendar pa tudi nočemo biti begunci podnebnih sprememb, ki bi desetletja živeli v šotorih," je dejal Nasheed, nekdanji politični zapornik, ki je na prvih demokratičnih volitvah v tej otoški državi konec oktobra premagal dolgoletnega dozdajšnjega predsednika Maumoona Abdula Gayooma.

Četudi gre pričakovati, da bodo podnebne spremembe pospešile rast dreves v evropskih gozdovih, so pred kratkim objavljeni izsledki študije pokazali, da bi povpraševanje po lesu v bližnji prihodnosti lahko presegalo zmožnosti obnavljanja gozdov.

Zato bodo načini upravljanja z gozdovi igrali mnogo bolj ključno vlogo pri ohranjanju zdravja gozdov, kot bodo nanje vplivale povišane temperature. Raziskovalci so pri svojem delu uporabili European Forest Information Scenario Model (EFISCEN2) in preko njega preizkusili scenarije razvoja gozdnih virov za 15 evropskih držav med leti 2000 in 2100.

Focus društvo za sonaraven razvoj je včeraj v Okoljskem centru v Ljubljani predstavilo projekt ‘Izziv, težak eno tono’, s katerim so v društvu opozorili na potencial varčne in učinkovite rabe energije. Izziv sta pospremila dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, in Franc Beravs, direktor Eko sklada, aktivisti društva pa so na Prešernovem trgu v Ljubljani mimoidočim omogočili, da sami 'pretehtajo', koliko izpustov CO2 lahko prihranijo z varčno in učinkovito rabo energije.

Evropska komisija je predlagala ukrepe za boljšo zaščito živali, ki se uporabljajo v poskusih. Z ukrepi želi število živali, ki se uporabljajo v ta namen, kar najbolj zmanjšati. "Raziskave se morajo osredotočiti na alternativne rešitve, če te niso mogoče, pa je treba izboljšati razmere za živali," je dejal komisar za okolje Stavros Dimas.

Cilj komisije je poostriti evropsko zakonodajo na področju zaščite živali, ki se uporabljajo v znanstvenih poskusih. Bruselj predlaga, da bi bilo treba pred izdajo dovoljenja za poskuse, v katerih se uporabljajo živali, izdelati etično oceno, pa tudi oblikovanje minimalnih zahtev glede ravnanja z živalmi.

Do leta 2080 polovici svetovnega prebivalstva zaradi podnebnih sprememb grozi pomanjkanje čiste vode, menijo strokovnjaki, ki so se zbrali na regionalni konferenci o vodi. Najbolj je na udaru Azija, še posebno Indija in Kitajska, kjer v zadnjem času strmo narašča število prebivalcev.

Po podatkih medvladnega panela Organizacije združenih narodov o podnebnih spremembah naj bi bilo do leta 2050 dve milijardi ljudi brez dostopa do zadostne količine čiste vode. Do leta 2080 naj bi številka narasla na 3,2 milijarde ljudi. Na začetku desetletja je bilo po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije brez zadostnega dostopa do čiste vode 1,1 milijarde ljudi.

Potem ko so po spletu zaokrožile fotografije tradicionalnega ubijanja delfinov na Farskih otokih, je Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) objavila poročilo, ki kaže, da se ravno v območju severovzhodnega Atlantika približujemo popolnemu uničenju četrtine vrst morskih psov in raž, kar je precej višji odstotek, kot so iste vrste ogrožene na globalnem nivoju.

To gre pripisati ohlapnim merilom ribolova, ki veljajo za evropsko ribiško floto. Kritično ogroženi so morski pes vrste Centrophorus granulosus, ki ga kozmetična industrija potrebuje zaradi jetrnega olja, ter dve vrsti morskega psa, ki se uporabljata v kulinariki (Squalus acanthias ter Lamna nasus ali Atlantski morski pes).