Znak EU za okolje je zanesljiv kažipot za bolj trajnostno nakupovanje potrošnikov
Trenutni vzorci proizvodnje in porabe se morajo spremeniti, saj bi za ohranitev trenutnega življenjskega sloga do leta 2050 potrebovali skoraj tri planete. Potrošniki se tega vedno bolj zavedamo, a pogosto izbira trajnostnih, okolju prijaznih izbir ni preprosta, saj na izdelku ni informacij, ki bi nam takšno izbiro omogočale, jo olajšale. En izmed kazalnikov, da gre za okolju prijazen izdelek oziroma storitev, je okoljska marjetica.

Okoljska marjetica oz. znak EU za okolje, Ecolabel, je namreč skupna evropska nalepka, prepoznavna na celotnem evropskem trgu, njena podelitev pa temelji na enotnih merilih, ki veljajo v vseh državah članicah. Vsako leto, 8. oktobra, obeležujemo svetovni dan tega znaka, da širimo njegovo prepoznavnost, namen in pomen, da potrošniki z izbiro izdelka, storitve z okoljsko marjetico nagrajujejo proizvajalce, ki se zavedajo odgovornosti do okolja.

[odziv Focusa, društva za sonaraven razvoj]

Evropski parlament je v okviru glasovanja o Evropskem podnebnem zakonu sprejel stališče do EU 2030 podnebnega cilja, s tem ko je pozval k povišanju cilja na vsaj 60 % brez upoštevanja ponorov. Gre za velik korak za evropsko podnebno ambicijo in vodilno vlogo EU v mednarodnih podnebnih prizadevanjih.

Čeprav še vedno pod znanstveno priporočenim ciljem, ki nam za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C narekuje vsaj 65 % zmanjšanje emisij do leta 2030, je stališče Evropskega parlamenta veliko boljše od predloga Evropske komisije o povišanju cilja s 40 na 55 %.

Vsi poznamo pripoved: »Pred tisočimi leti so ljudje spali v jamah, komunicirali s pomočjo godrnjajočih zvokov, zalezovali so jih volkovi in sabljasti tigri, živeli so v nenehnem strahu in pod ekstremnim stresom ter umrli pri tridesetih, če že niso bili prej ubiti v medplemenskih spopadih.

Življenje je bilo nevarno, brutalno in kratko. S pomočjo številnih iznajdbo nam je šlo na bolje. Ta trend se nadaljuje vse do danes in se bo nadaljeval brez omejitev v prihodnost, če bomo sposobni (od)rešiti civilizacijo pred propadom zavoljo terorizma, podnebnih sprememb in preostalih zunanjih pretenj.«

Danes se izteka javna obravnava osnutka Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki naj bi nas v naslednjih tridesetih letih pripeljala do podnebne nevtralnosti. Toda v njej opredeljeni cilji in scenariji za doseg teh ciljev za zdaj ne odgovarjajo na izzive podnebne krize, s katerimi se moramo v razvitih državah spoprijeti čim prej.

Podpisane organizacije* zato ob koncu javne razprave o dokumentu, ki bi moral biti krovni nacionalni stateški dokument, pošiljamo skupno izjavo, v kateri pristojne pozivamo k ambicioznejšemu podnebnemu ukrepanju v vseh sektorjih gospodarstva ter določitvi ciljev, skladnih z znanstvenimi dognanji in zavezami Pariškega sporazuma.

Preden se je svet postavil na glavo, smo govorili o plastiki. Tudi danes govorimo o njej, a zgodba o plastiki je dobila dramatičen preobrat. Plastičnim kozarcem in slamicam so se pridružile nove ‘plastične pošasti’.

Vsak mesec namreč globalno porabimo in posledično zavržemo 129 milijard mask ter 65 milijard plastičnih rokavic. Če bi skupaj zašili vse maske, ki smo jih že in jih še bomo proizvedli, bi lahko s to površino dvakrat prekrili celotno Slovenijo.

Hvaležni vam bosta vaša denarnica in okolje
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije po nepotrebnem zavrgel okrog 13 kilogramov užitnih živil. Številke so skrb vzbujajoče, a pri tem Slovenci nismo osamljeni, temveč gre za globalni problem.

Zato je Generalna skupščina Združenih narodov 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani Letos ga obeležujemo prvič. Cilj je jasen: z ozaveščanjem in s pravilnim odnosom do hrane zmanjšati količino zavržene hrane in s tem pomembno prispevati k bolj trajnostni družbi.

Prebivalci Lahtija na Finskem so za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida plačani.

V Lahtiju izvajajo projekt CitiCap, ki meščanom s pomočjo aplikacije omogoča spremljanje svojega ogljičnega odtisa pri uporabi različnih prevoznih sredstev. Tako lahko vidijo, kolikšne emisije ogljikovega dioksida se sproščajo, če vozijo avtomobil, javni mestni prevoz ali pa pri uporabi kolesa in hoji.

Aplikacija, ki deluje tako, da vsak uporabnik dobi tedenski „ogljični proračun“, ki je odvisen od osebnih okoliščin. Potem pa uporabnike spodbuja, da ga zmanjšajo za četrtino. To dosežejo tako, da približno 20 kilometrov vožnje z avtomobilom zamenjajo z javnim prevozom ali s kolesom.

V tednu mobilnosti pozornost usmerjamo v prihodnost in razvoj potovalnih navad in načinov.

Avtomobilska in letalska industrija radi promovirata svoje izdelke kot statusni simbol, vendar se moramo zavedati, da ti produkti samo še bolj poglabljajo podnebno krizo. Več kot četrtina toplogrednih plinov v EU pride iz prometa, in ta podatek niti ne vključuje izpustov, ki jih proizvede petrokemijska industrija za proizvodnjo bencina in dizla. Še bolj zaskrbljujoče je, da v zadnjih letih ti izpusti še naprej naraščajo.

Mednarodno podjetje Ascent Resources je zaradi odločitve Agencije RS za okolje (ARSO), da je za fracking na Petišovskem polju potrebno narediti presojo vplivov na okolje, napovedalo tožbo proti Sloveniji. Napoved se naslanja na mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo (t. i. mehanizem ISDS), pred nevarnostjo katerega že vrsto let svarijo nevladne organizacije. Te opozarjajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju potencialno zelo škodljivo dejavnost.

V času, ko vse več podjetij skuša zmanjšati vpliv svojega poslovanja na okolje, si določene korporacije prizadevajo obiti okoljevarstveno zakonodajo in na račun uničevanja okolja, vodnih virov in zdravja ljudi kovati dobičke. Pri tem so jim v veliko pomoč določbe trgovinskih sporazumov o varovanju naložb in mehanizmu reševanja sporov (mehanizem ISDS), ki mednarodnim podjetjem podeljujejo obsežne pravice in ponujajo možnost izsiljevanja držav.

Akciji Očistimo svet, ki bo potekala 19. septembra, se ponovno pridružuje tudi globalno gibanje Break Free From Plastic, ki si prizadeva za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja. Slovenijo v mreži 236 organizacij s celega sveta zastopamo Ekologi brez meja, ki že tretje leto zapored vabimo organizacije in posameznike k popisu blagovnih znamk.

Vabljeni, da nam tudi letos pomagate identificirati tiste proizvajalce, blagovne znamke in vrste plastike, ki najpogosteje onesnažujejo naše okolje. Ekologi brez meja organiziramo voden popis 19. septembra v sklopu akcije Za naravo ob Sočo. Več informacij tukaj.

POROČILO O STANJU PLANETA 2020.

Populacije prosto živečih živali so se od leta 1970 zmanjšale za dve tretjini

1. Med glavnimi vzroki je uničevanje okolja - krčenje gozdov, netrajnostjo kmetijstvo in nezakonita trgovina s prosto živečimi živalmi, ki prispeva k izbruhu virusov, kot je Covid 19
   
   
2. Biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov upada veliko hitreje kot tista v naših oceanih ali gozdovih - v povprečju so populacije sladkovodnih vrst od leta 1970 upadle za 84 %
   
   
3. WWF poziva k nujnim ukrepom, da se trend do leta 2030 obrne z zaustavitvijo uničenja naravnih habitatov in reformo našega prehranskega sistema 

Skupaj za reko Sočo in proti bogatenju posameznikov in korporacij na račun narave ter zdravja ljudi!
V soboto, 19. septembra, bomo vsi, ki imamo raje naravo in pravico, kot beton in pohlep, prehodili, preveslali in prekolesarili tok reke Soče od njenega sotočja z Lepeno v osrčju Julijskih Alp, pa vse do Anhovega, kjer se zlovešče dvigajo dimniki cementarne Salonit Anhovo. Začelo se je 1921 z azbestom, ki še zdaj tiho mori. Danes se nadaljuje s sosežiganjem odpadkov in težavami s pitno vodo. Čas je, da se ta zgodba o pohlepu neha!

Akciji se lahko priključi vsakdo. Na povezavi https://balkanriverdefence.org/za-naravo-ob-soco/ zainteresirani dobijo vse informacije o akciji in si izberejo zanje najbolj primeren odsek. Vodenje odsekov prevzemajo koordinatorji/ice, ki ta del Posočja dobro poznajo, zato bodo z udeleženci delili najlepše kotičke ob reki Soči, prav tako pa tudi mnogotere grožnje, ki pretijo temu krhkemu ekosistemu. S seboj naj prinesejo malico in pijačo ter vrečko za pobiranje smeti, da bodo združili prijetno s koristnim.

»Prinesi stari aparat in E-cikliraj Mimovrste!«
Z današnjim dnem se je pričela trimesečna vseslovenska ozaveščevalno zbiralna nagradna akcija družbe ZEOS, d.o.o. in največje slovenske spletne trgovine MIMOVRSTE. Namen akcije je zbiranje odpadnih aparatov, sijalk in baterij v posebnih zbiralnikih, ki se nahajajo na vseh prevzemnih mestih omenjene spletne trgovine.

Vsak, ki bo v času akcije na prevzemnem mestu izpolnil prijavni obrazec pa bo lahko sodeloval tudi v nagradni igri. Akcija se izvaja v sklopu ZEOS-ovega projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki, ki ga sofinancirata Evropska komisija ter Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Koncept urbane mobilnosti temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa posameznika in družbe ter močno pripomore k energetski neodvisnosti. Vozila, ki jih poganja električna energija, so lahko prisotna tudi v mestnih središčih, zaprtih za vozila na fosilna goriva, kar prinaša svojevrstno prednost in svobodo gibanja.

Pri tem pa je zanimivo, da so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, trgovci v zahodni Evropi prodali več novih električnih in hibridnih avtomobilov kot na Kitajskem, največjem svetovnem trgu električnih vozil.

Biološki odpadki predstavljajo precejšen del vseh gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov. Z nekaj preprostimi ukrepi lahko učinkovito zmanjšamo njihovo količino, hkrati pa imamo v Sloveniji veliko kapacitet, s katerimi jih predelamo v koristne proizvode - a je za to nujen pogoj njihovo ločeno zbiranje. V nadaljevanju predstavljamo odgovore na nekaj najpogostejših dilem in vprašanj o tej frakciji odpadkov.

Kaj vse se šteje pod biološke odpadke?
Glavna značilnost bioloških odpadkov je, da vsebujejo organske snovi, ki se na zraku ali tudi brez zraka razkrajajo oziroma razgradijo. Poleg živilskih in kuhinjskih odpadkov, ki nastanejo v naših gospodinjstvih, štejemo v to kategorijo tudi biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov (zeleni odrez), živilske in kuhinjske odpadke iz restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane. Biološki odpadki predstavljajo približno 40-50 odstotkov vseh gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov.

Les - dragocena surovina, ki prevečkrat konča na odlagališčih ali v pečeh. Kako iz odsluženega lesa narediti koristen izdelek, ki bo služil lokalni skupnosti? Projekt Lesni Feniks je s povezovanjem različnih deležnikov lesu vdahnil novo življenje, hkrati pa je ključen poudarek projekta ozaveščanje o pomenu krožnega gospodarstva, ponovne uporabe in dvig ozaveščenosti prebivalcev. 

Na Škofjeloškem je v zadnjih mesecih potekal projekt ponovne uporabe lesa Lesni Feniks, ki je povezal različne partnerje: Šolski center Škofja Loka, podjetje M Sora, Občino Žiri, Razvojno agencijo Sora in Zadrugo Lokatur. Konec aprila se je zaključila prva faza projekta, do novembra pa bo sledila še cela vrsta aktivnosti, ki bodo potekale v vseh štirih občinah območja.

Ko Zero Waste postane tvoj način življenja: Primerjava Belgije in Slovenije
Že od nekdaj so me zanimali odpadki. Spraševala sem se, kam potujejo, kje se kopičijo, kje jih predelujejo, kam izginejo. Po naključju sem nekega dne naletela na dokumentarec, kjer so me prizori in dejstva plastične onesnaženosti tako ganili, da sem celo spisala magistrsko nalogo na temo embalaže prehrambnih izdelkov. Naenkrat sem se zavedala, da je okoli mene vse pakirano, še jabolka in vsaka banana posebej!

Znašli smo v plastični realnosti, ki ima negativne posledice tako za nas kot na okolje. Kaj lahko storim, kakšne so alternative, ki se jih lahko lotim takoj, da zmanjšam uporabo plastičnih in toksičnih izdelkov v vsakdanjem življenju? Pričela sem z nakupovanjem brez embalaže.

Eno od področji, kjer nastaja zelo veliko zavržene hrane, so restavracije. Različne študije so pokazale, da v hotelih kar 60 % vseh odpadkov nastane v restavracijah. Nekateri se branijo, da se drugače ne da in lahko tudi navedejo veliko razlogov, ki potrjujejo njihovo prepričanje. Še več pa je razlogov, ki pokažejo, da bi že z malimi spremembami lahko prihranili veliko.

Ker je interes lastnika restavracije (tudi) dobiček, bi bilo smiselno, da se uvedejo primerni ukrepi. Na žalost se ti običajno vrtijo okoli nizkih plač, odpuščanj in s tem dodatno obremenitvijo ostalih zaposlenih in predvsem z uporabo cenenih, manj kakovostnih živil. To pa vodi v spiralo nezadovoljstva tako na strani restavracije kot tudi gostov. Je rešitev v uvajanju trajnostnega pristopa?

Sobotna akcija Za naravo ob Savo je bila začetek nečesa izjemnega; novega, boljšega, lepšega. 

Ob Savi se nas je zbralo vsaj 700. Ne le, da smo se ob hoji, veslanju, kolesarjenju in plavanju razmigali, med tem smo pobrali ob poti videne smeti, popisali redke habitatne tipe in vrste, se med sabo spoznali in dobili priložnost, da z ostalimi podelimo probleme svoje lokalne skupnosti in ostale povabimo k pomoči in sodelovanju.

Evropski voditelji so se ta konec tedna sestali v Bruslju, kjer bodo razpravljali o načrtu za okrevanje po pandemiji COVID-19 ter iskali dogovor o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027.

Četudi je danes pozornost osredotočena predvsem na odpravljanje posledic epidemije, v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo poudarjamo, da bi morali voditelji pri načrtovanju prihodnjih korakov upoštevati tudi dejstvo, da se podnebna in ekološka kriza zaradi epidemije nista nič zmanjšali in zatorej načrt za okrevanje usmeriti v sinergijsko naslavljanje obeh obstoječih kriz. Z usmerjanjem sredstev v pravični zeleni prehod lahko že danes pričnemo graditi trajnostno in odporno družbo prihodnosti.

Pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo razpravljal o novem sedemletnem proračunu EU, sta mreži Climate Action Network (CAN) Europe in CEE Bankwatch Network objavili poročilo, ki opredeljuje konkretne predloge za naložbe, ki so potrebne za zagotovitev zelenega okrevanja.

Iz poročila z naslovom »Sredstva EU za zeleno okrevanje«, jasno izhaja, da bi lahko sredstva EU, če bi bila smotrno uporabljena, zagotovila tako zeleno okrevanje kot ambicioznejše podnebne ukrepe. Poročilo vključuje tudi konkretne predloge za Slovenijo, ki so jih pripravili v društvu Focus.

Na predvečer Svetovnega dneva ozaveščanja o morskih psih WWF odkriva nove dokaze o razširjenih nezakonitih, neprijavljenih in nereguliranih ribiških dejavnostih v 11-ih. sredozemskih državah.
V številnih mrežah in parangalih redno najdemo veliko vrst morskih psov in raž, med katerimi so nekatere kritično ogrožene. Neustrezno upravljanje in skoraj neobstoječe evidence o ulovi omenjenim vrstam vsako leto povzročajo večjo škodo. Na predvečer Svetovnega dneva ozaveščanja o morskih psih (14.julija) Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) poziva sredozemske države naj nemudoma sprejmejo konkretne in hitre ukrepe za ozaveščanje ribičev, zaostrijo nadzorne sistem in zagotovijo pravilno poročanje o ulovu morskih psov in raž.

V okviru projekta M.E.C.O. so »državljani znanstveniki« na družabnih omrežjih delili veliko število fotografij in videoposnetkov posnetih v zadnjih letih v Italiji, Španiji, Franciji, Grčiji, na Hrvaškem, Cipru, Turčiji, Tuniziji, Libiji, Alžiriji in Maroku. Zapisi kažejo na nezakonit, neprijavljeni, nereguliran ulov, ki ogroža številne zaščitene vrste, vključno s sklati in ogroženimi belimi morskimi psi, ki jim grozi izumrtje.

Ekologi brez meja s filmom Zgodba o plastiki (The Story of Plastic) spodbujamo k spremembi navad in sistemov. Dan pred svetovnim dnevom okolja smo gostili junaka dokumentarnega filma, Delphine Lévi Alvares in Froilana Grateja.

Ekologi brez meja letošnji dan okolja obeležujemo s slovensko spletno premiero filma Zgodba o plastiki (The Story of Plastic), ki je za ogled brezplačno. Dokumentarec je nastal znotraj mreže Break Free From Plastic, katere člani smo poleg 2000 drugih organizacij tudi Ekologi brez meja. Do tega trenutka se je odvilo že več kot 700 predvajanj v 70 državah sveta, med njimi tudi v Sloveniji, kjer se je za ogled filma prijavilo več kot 200 posameznikov.