Tibetanska knjiga življenja in umiranja
Sogyal Rinpoche

Sočutje je tisti dragulj izpolnjenih želja, katerega luč ozdravljenja se širi v vse smeri.

O tem govori prelepa zgodba, ki mi je nadvse pri srcu. Buddha je nekoč, še preden je dosegel razsvetljenje, pripovedoval o enem izmed prejšnjih življenj...

Ko dosežeš cilj, za katerega si se boril,
in te svet za en dan okrona za kralja,
stopi k ogledalu in se poglej in vprašaj,
kaj ti oznanja človek v njem.

Ko bi le govoril z jezikom ljudi in angelov, pa bi ne imel ljubezni, bi bil kot doneča pločevina ali zveneči kraguljček,

ko bi pripovedoval o prihodnosti in čeprav bi poznal vse skrivnosti in vso modrost, čeprav bi imel vero, silno kot vihar, ki ruva gore iz njihovega podnožja, a bi ne imel ljubezni, bi ne bil nič.

BOG,

podari nam jasen pogled,
da bomo videli lepoto sveta.

~ ~

BOG,

podari nam izostren sluh,
da bomo razumeli tvoj klic,
in mehko roko,
da bomo lajšali trpljenje svojim bratom,
in besede,
ki bodo donele kot zvon v naš zmedeni čas.

~

BOG,

podari nam noge,
ki se bodo odzivale do našega delovnega mesta,
in daj nam blago dušo,
v kateri domuje tvoj mir!

Iz knjige Sufijske zgodbe modrosti v prevodu Evalda Flisarja

Talib je rekel:
»Ljudje, ki ne vedo nič ali vedo zelo malo in bi morali študirati, namesto da učijo, se radi ovijajo v meglo skrivnostnosti.

Iz knjige Sufijske zgodbe modrosti v prevodu Evalda Flisarja

El Mahdi Abassi je rekel:
»Dokazano je, da je vseeno, ali ljudje želijo človeku pomagati, kajti nekaj v njem samem lahko to pomoč prepreči.«

Mi smo prvinski ljudje,
živimo v naravi,
z naravo,
za naravo,
živimo naravno življenje,
smo preprosti, veseli in ponosni.

Če bi lahko še enkrat vzgajala svojega otroka

Če bi lahko še enkrat vzgajala svojega otroka,
bi več barvala s prsti in manj karala s prstom.
Manj bi popravljala in več povezovala.
Manj bi gledala na uro in bolj na otroka.
Manj bi me skrbelo za znanje in znala bi biti bolj skrbna.
Večkrat bi šla na sprehod in večkrat bi spuščala zmaje.
Nehala bi se igrati resno in bi se resno igrala.
Pretekla bi več poljan in opazovala več zvezd.
Več bi objemala in manj ožemala.
Najprej bi zgradila samozavest in šele potem hišo.
Manjkrat bi bila trdna in večkrat bi pritrdila.
Manj bi govorila o ljubezni do moči in več o moči ljubezni.

Diane Loomans