Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sreda, 19. marec 2008 @ 10:03 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Bila je graciozna deklica.
Popek ji je krasil svetleči se gumb,
pod njim je imela veselo metuljčico.
Mačje magnetke v očeh.
Hodila je z eleganco čaplje.
Večvrstične kitke, ki so se svetile v soncu,
so imele vonje puščavskih rož.
Kožo so ji krasili lesketajoči se biseri.
Bila je zapeljivka z žametnih glasom.
Dišala je po vonjih orhidej.
Na njenih nedrih so bili notni
zapisi njegovih ljubezenskih vzdihov.
torek, 18. marec 2008 @ 09:38 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Po tednu dni razigrane burje,
ki je pometala kraške borjače
in obalne ceste, se je vlil dež.
Zmračilo se je.
Noč se je potopila v globoki sen.
Utišano in pridušeno.
Kako bi rekel Peter Pavel Vergerij?
Mesto je zaspalo.
Bagerji so tudi zaspali.
Pomembno stanje,
da se odpočijejo.
Budne so ostale le stare palače,
antični spomeniki, kipci in reliefi.
Pomembno stanje za budnost.
nedelja, 16. marec 2008 @ 13:32 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
(Satira)
Na koncu ulice živi pobič,
ki se boji zdravnikov
in privat ranocelnikov.
Ti ne znajo detektirati diagnoz.
Po stereotipni zdravniški formuli
je pobič za vsak psihični urez
in nazadostno oceno
dobil Amoksiklav 625 mg Enot
za zdravljenje sistemskih infekcij,
dokler ni postal alergičen nanj.
Nato je antibiotik netransparentno
metal v kanto za smeti.
sobota, 15. marec 2008 @ 11:00 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Kot lahko posušeno seno
so besede. Zeleni spomin.
So luske prečiščenega drobirja,
rogoznica iz ličk izpod dekliškega telesa.
Nad scenografijo obešene koruze
v kitah so komaj rojeni rumeni vzgibi,
spomini na glas iz roževinastega glavnika,
na katerega so brenkale ustnice
in zvabile pomladno veselje v srce.
četrtek, 13. marec 2008 @ 13:52 CET
Uporabnik: Pozitivke
Ob svetovnem dnevu poezije vas Knjižnica Prežihov Voranc - enota Velike Lašče in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti vabita na literarno glasbeni večer
PREPLETANJE POEZIJ, ki bo v torek, 18. marca ob 19. uri v sejni sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah.
Predstavili bomo Antologijo slovenskih pesnic (Založba Tuma, 2004–2007) z gostjami: Marijo Gorše, Tatjano Pregl Kobe in Vladimiro Rejc.
Gostje bosta predstavili pesnici Ana Porenta in Darinka Grmek Štrukelj. Za glasbeni utrinek bodo poskrbeli člani velikolaške vokalne skupine in bobnar Aleš Berlot.
četrtek, 13. marec 2008 @ 11:24 CET
Uporabnik: Sonce
»Bolje bo, da ne govoriš prav veliko,
sicer bo prišlo na dan tudi tisto, česar se bojiš…«
si mi nekoč dejal –
pridih resnobe treščil v pričakovanje je romantike.
»Ne lepi se na nikogar, da ne zabredeš v odvisnost,«
si me še opozoril –
vem, kaj je ostalo skritega v ozadju.
četrtek, 13. marec 2008 @ 11:15 CET
Uporabnik: Sonce
Prerasla zdavnaj leta sem
otroškega doživljanja;
ne vem, če kdaj jih bom lahko
ob kom še enkrat podoživljala.
V avanturo starševstva
se nisem še podala,
še vedno namreč se učim,
kaj pomeni biti dobra mama.
Spoštujem nje,
ki so otrokom
ne samo življenje dali,
pač pa so jih tudi znali dobro nanj pripraviti…
sreda, 12. marec 2008 @ 14:52 CET
Uporabnik: Sonce
Ko se trudim
najti plemenitost,
je največ, kar lahko srečam,
preprosta misel v nevpadljivi obleki.
Ko se ta začne truditi koga spremeniti,
jih je veliko, ki jo kmalu zapuste,
zakaj poučevanje, vzgajanje
sta danes vse bolj osovraženi dejanji.
Kaj pa je danes še zares vrednega?
Neprestana rast,
napor in vztrajnost,
budnost in srčnost,
sam nepotreben balast,
ki utesnjuje,
bi porekli mnogi.
sreda, 12. marec 2008 @ 05:06 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Mojih trubadurjev pa že nikomur ne dam.
Nihče ne bo vstopil v moj zaklenjeni grad.
Obožujem skrivnosti pomladnih vetrov in vode,
zapeljevanje jasmina in sladkih vonjav.
V vitražah se lesketa moj steklenih spomin.
Živobarvnost zračnih mas, ki se poigravajo
sončne ovale, hrepeneče po veselju.
Tam so shranjene baletne copatke,
rolke na štirih kolesih, encimi prvih sladkorčkov
in mleko moje kože. V posebni skrinjici
so zlepljene krhke vezi harmonije.
Na kavelj je obešena roza nedeljska obleka.
Sveža in napeta lica svetnice, njenih dih,
Gallusov madrigal sonorno zveneč.
sreda, 12. marec 2008 @ 00:04 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Lilit:
Rada bi ti božala telo,
ne zaspi tako hitro! Odpri oči!
Nedotakljivi nič zapredaš v pajčevino,
prosojni piš golote skozi preohalapno kožo.
Zasede in šive vidim v tvojih očeh.
Za njimi so pustinje. Hrup tišine.
Na levi imaš razsuti horizont pepela.
Zasevek male teže ti je zanihal zrak,
ki stika za nečim po duši.
Adam:
Zlagam v shrambo hišo, ki se je sesula.
Brez stopnic je soba, hladni svet.
Slepa pega – absolutni nič.
Izhodiščna vrednost po merilih
med pozitivnim in negativnim je f(x)=0,
ki je postavljen med zidove, celo pred zid.
O moja vladarica, ko bi me le razumela?
ponedeljek, 10. marec 2008 @ 22:02 CET
Uporabnik: Sonce
Prezrači svoje misli,
mi nekaj v meni pravi,
ko zasuta z raznimi podatki
razglasim izredno stanje.
Kaj naj obdržim,
kaj naj odvržem,
moja večna je dilema,
vedno znova aktualna tema.
ponedeljek, 10. marec 2008 @ 08:09 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Danes je lepša kot kdajkoli.
Videl sem jo kako je blestela v soncu,
migetala rožnato, belo in zlato.
Kakor smehljajoča misel
me je spravljala v dobro voljo.
Ko se je vzpenjala po zelenih stopnicah,
sem se jaz z njo vzpenjal v nebo.
Ljubezen je bila stkana v dih in poželenje.
Kako vznesen sem bil v sončnem neurju.
Na dlani žarki, še besed ni našla pisava.
Nosile so me ognjevite strasti.
S krilatim telesom sem se spreminjal v ptico.
nedelja, 9. marec 2008 @ 19:12 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Samo nekaj drobcev slutnje
je imelo močne mišice usode,
ki so poganjale vlak naprej.
Slišal je, kako je vlak brezupno
piskal in kako je kljubovalo
in ga bolelo, ko mu je pred nosom
ušel z železniške postaje.
S kakšnim zmagoslavnim zagonom
in pospešenim utripom je tekel za njim.
In kako je trpel, ko je ostal le siv oblak
dima pred njim. Z očmi je blodil
po železniških tirih in sonce
ga je slepilo med krošnjami,
ko je sameval na kamnitih tleh.