Slovenke in Slovenci smo že v preteklosti pokazali, da znamo in zmoremo. Zaščititi tisto, kar je res pomembno. Verjamemo, da nam bo, tako kot pri čiščenju narave, uspelo svoj glas povzdigniti tudi za zaščito voda.

Ta pa še zdaleč ni ogrožena le s strani odločevalcev. Kot pojasnjuje naša tokratna strokovna kolumnistka, Mateja Grego - prišli smo tako daleč, da se morajo s plastiko v vodah ukvarjati otroci. Če nič drugega, podpišimo in podprimo vsaj te pobude.

Ekonomska situacija zaradi cen kuponov CO2 bo povzročila predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in to bistveno prej kot leta 2033, je dejal direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Hinko Šolinc na današnjem spletnem dogodku 'Socialni dialog v novi energetski mešanici: Energetski prehod Savinjsko-šaleške regije'.

Po optimističnem scenariju lahko pride do zaprtja leta 2029, »skrbi pa me, da bo to morda že leta 2024«, je poudaril na dogodku na temo pravičnega energetskega prehoda, ki je potekal v organizaciji Montela Energetike.NET in Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) v okviru projekta DeCarb, katerega glavni cilj je podpreti premogovno intenzivne regije pri tranziciji.

Nova študija pokazala, kako bi lahko v Sloveniji zmanjšali smeti embalaže pijač za 76 %
Reloop je s podporo Break Free From Plastic in Changing Markets Foundation izdal poročilo What We Waste, ki preuči dvajsetletno serijo podatkov o prodaji in ravnanju z odpadki embalaže pijač 93 držav (vključno s Slovenijo) in ovrednoti potencial depozitnih sistemov za zmanjšanje količin izgubljenih odpadkov embalaže pijač. 

Pod izgubljene odpadke avtorji razumejo take, poslane na odstranjevanje (sežig, odlaganje), in take, ki končajo v naravi. Poročilo analizira postopen premik proizvajalcev stran od embalaže pijač za ponovno polnjenje in posledično porast odpadkov. Zaključuje, da bi s širšo uvedbo depozitnih sistemov lahko samo v EU zmanjšali število plastenk, pločevink in steklenic, ki končajo na tleh ali v zraku, za 31 milijard, pri čemer večina odpade na plastenke.

Neodvisna primerjava analiz življenjskega cikla
Organizaciji Zero Waste Europe in Reloop sta v sodelovanju z univerzo v Utrechtu izdali analizo, ki dokazuje, da je embalaža za ponovno uporabo v primerjavi s tisto za enkratno odgovorna za manj izpustov toplogrednih plinov in je 85 % bolj prijazna do okolja. 

Analiza vključuje primerjavo 32 študij življenjskega cikla (LCA) 11 različnih vrst embalaže, ki so ovrednotene z vidika proizvodnje, transporta, možnosti za ponovno uporabo in ravnanja ob koncu življenjske dobe izdelka. 

Pod okriljem projekta Obleka naredi človeka se pričenjajo aktivnosti spodbujanja ponovne uporabe oblačil, ki bodo svoj vrhunec dosegle 23. aprila, na prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih, ki ga organizirajo Pravična trgovina Slovenije, Ekologi brez meja in Focus.

Partnerji projekta Obleka naredi človeka, ki so pred kratkim razkrili najbolj aktualne podatke o (odpadnih) oblačilih v Sloveniji, vabijo posameznike in organizacije k obeležitvi 23. aprila v rabljenih oz. oblačilih iz druge roke. “Oblecite rabljena oblačila, se fotografirajte in sliko objavite na družbenih omrežjih, da k sodelovanju spodbudite še druge,” poziva vodja projekta, Živa Lopatič.

Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Najhitrejši scenarij opustitve rabe premoga, ki je opredeljen v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, je edina sprejemljiva izbira od predlaganih [1] ne samo z vidika nujnosti zniževanja emisij toplogrednih plinov, ampak tudi z vidika vpliva na zdravje ljudi. Sveža študija ocenjuje, da se z izbiro letnice 2033 lahko izognemo več sto prezgodnjim smrtim.

Izpostavljenost onesnaženemu zraku zaradi kurjenja fosilnih goriv povečuje tveganje za številne bolezni in prezgodnjo smrt, vendar kljub pomembnosti za zdravje in življenje ta vidik v predlogu nacionalne strategije in spremljajočem okoljskem poročilu ni ustrezno ovrednoten in upoštevan.

Do konca meseca mora Slovenija Evropski komisiji predložiti nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Z njim bodo sprejete odločitve, ki bodo vplivale na vse sfere družbe še naslednjih nekaj desetletij, zato ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Prvi korak za to bi bila javna objava nove verzije osnutka.

1,6 milijarde EUR nepovratnih in 3,6 milijarde EUR povratnih sredstev - toliko si lahko Slovenija zagotovi za okrevanje po krizi COVID-19, investicije v digitalni prehod ter za reševanje vse hujše podnebne krize.

Ribiška industrija in odločevalci pozivajo k izboljšanju sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture
Mednarodni deležniki iz mednarodnih verig oskrbe z morsko hrano so razpravljali o najboljših praksah in priporočilih za zagotovitev sledljivosti izdelkov ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki vstopajo v Evropsko unijo.

Na dogodku, ki sta ga organizirala WWF in Fundacija za okoljsko pravičnost*, so Thai Union Europe (eden vodilnih svetovnih proizvajalcev morske hrane), Followfish (nemško podjetje katerih izdelki so popolnoma sledljivi), Generalni direktorat Evropske komisije za pomorske zadeve in ribištvo (DG Mare) in WWF izmenjali poglede in najboljše prakse za zagotavljanje zakonitih in trajnostnih dobavnih verig ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki se prodajajo v EU.

Na Greenpeaceu smo se zadnja leta ukvarjali s številnimi okolijskimi vprašanji. Opozarjali smo na prekomerno potrošnjo, izpostavljali pomen zaščite ekosistemov in biotske raznovrstnosti in seveda nenehno opozarjali na vse posledice podnebne krize.

Kot naš podpornik pa zagotovo veš, da je bila ena od osrednjih tem, s katero smo se ukvarjali zadnje desetletje, opustitev rabe premoga in prehod na rabo obnovljivih virov energije. Konec premoga - za podnebje najbolj obremenilno fosilno gorivo - bi moral biti prioriteta vsakega boja s podnebno krizo.

Z napovedjo podjetja EDF, da bo zaprlo premogovno elektrarno v West Burtonu v Veliki Britaniji leta 2022, je Evropa dosegla pomemben mejnik: polovica premogovnih elektrarn v Evropi je napovedala svoje zaprtje do leta 2030 ali pa je že zaprtih. Glede na potrjene načrte bo v Evropski uniji do leta 2030 zaprtih 60 odstotkov premogovnih elektrarn.

Zaradi višanja cen CO2 kuponov je pričakovati, da bo v naslednjih letih napovedi o predčasnem zaprtju premogovnih elektrarn še bistveno več. Zelo velika možnost je, da bo med njimi tudi TEŠ.

V Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca, razloge odkriva nova raziskava
Pod okriljem projekta Obleka naredi človeka je izšla obsežna in najbolj aktualna raziskava o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili v Sloveniji.

Raziskavo med potrošniki, proizvajalci, trgovci z novimi in rabljenimi oblačili, zbiralci in predelovalci odpadkov so izvedli Ekologi brez meja v sodelovanju s partnerji projekta društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija. Organizacije, ki se že več let ukvarjajo z okolju in ljudem prijazno modo, tako opozarjajo na ključne probleme hitre mode - hiperprodukcijo, nizke cene in slabo kakovost oblačil, o čemer bo med drugimi odslej tekla beseda tudi na novem spletnem mestu Obleka naredi človeka.

Trajnostni potrošnik oz. trajnostna potrošnja ni več le lepo zveneča besedna zveza na papirju. Je nujnost, če želimo zase in za zanamce ohraniti zdravo okolje. Zato ni naključje, da je letošnji svetovni dan pravic potrošnikov posvečen boju proti onesnaževanju s plastiko.

Potrošniške organizacije želimo s kampanjo ozaveščanja o tej problematiki potrošnike po vsem svetu pritegniti k sprejemanju in spodbujanju bolj trajnostnega ravnanja. Proizvodnja plastike se je v zadnjih desetletjih po vsem svetu močno povečala - z 1,5 milijona ton leta 1950 na 359 milijonov ton leta 2018, posledica je izjemen porast odpadne v plastike, veliko je pristane tudi v morjih in oceanih.

Konec rabe premoga v letu 2033 - edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev
Medresorska delovna skupina Vlade RS za prestrukturiranje premogovnih regij predlaga, da z rabo premoga v TEŠ končamo najkasneje v letu 2033. Gre za enega izmed treh scenarijev, ki jih predlaga osnutek nacionalne strategije opuščanja premoga (2033, 2038 in 2042). V Focusu menimo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma v Sloveniji premog sicer morali opustiti do leta 2030, kot bo to naredilo tudi 14 drugih držav članic EU, ki ga še uporabljajo.

Izmed treh predlaganih pa predstavlja letnica 2033 edino razumno odločitev. Oba druga scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.

Vlada RS naj ne podleže grožnjam in pritiskom Ascenta ter naj raje prisluhne stroki
Po poročanju portala Necenzurirano [1] podjetje Ascent Resoruces nadaljuje s svojo prakso groženj in pritiskov na Slovenijo. Te podjetje izvaja, odkar je Agencija RS za okolje podala strokovno oceno, da je pred pričetkom spornega hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga, v Petišovcih potrebno preveriti njegove vplive na okolje. Da je bila odločitev agencije pravilna, sta kasneje potrdila tudi Ministrstvo za okolje in prostor in Upravno sodišče.

Zato je odločitev vlade, da se v tajnosti pogaja s podjetjem o morebitni poravnavi, nezaslišana in škodljiva za Slovenijo, menijo v Umanoteri in Focusu. Ti dve okoljski nevladni organizaciji sta danes Vlado RS pozvali, naj brani zakonodajno avtonomijo Slovenije in se ne ukloni pritiskom ter podjetju sporoči, da poravnava ne pride v poštev in nemudoma prekine tajna pogajanja.

11. marca, je minilo 10 let od uničujoče jedrske nesreče v *censored*ušimi, ki je osvetlila problem varnostnih tveganj jedrskih elektrarn po svetu. Greenpeace Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj, ob tem opozarjata na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK), predvsem na dejstvo, da leži na aktivnem potresnem območju in da se v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji ta tveganja ignorira.

Nesreča v *censored*ušimi je pred 10 leti sprožila tudi odziv v EU. Svet EU je marca 2011 sprejel odločitev, da na podlagi tako imenovanih "stresnih testov" opravi pregled varnosti jedrskih elektrarn.

Ob svetovnem dnevu potrošnikov - Evropa za več ponovne uporabe
Na pobudo potrošniških organizacij smo obeležili svetovni dan potrošnikov, ki letos v ospredje postavlja boj proti onesnaževanju s plastiko. Ekologi brez meja ugotavljajo, da je zavedanje o problemu plastike končno preraslo okoljska gibanja in organizacije ter pod okriljem evropske pobude #WeChooseReuse pozivajo k preprečevanju nastajanja odpadkov prek ponovne uporabe. 

Cilj potrošniških organizacij na ta dan je spodbujanje bolj trajnostnih nakupovalnih praks, za kar pa je tudi po mnenju okoljevarstvenikov potrebno ukrepanje odločevalcev in proizvajalcev, ki nosijo največji delež odgovornosti. Zato so Ekologi brez meja prevzeli vodenje evropske kampanje #WeChooseReuse za Slovenijo, katere slogan je Evropa za več ponovne uporabe.

Ekologi brez meja smo navdušeni nad ljubiteljsko znanostjo, to je projekti, h katerim lahko prispevate prav vsi vi, dragi bralci in bralke. Brez vaše pomoči in ‘citizen science’, kot se glasi izvirnik ljubiteljske znanosti, ne bi obstajal Register divjih odlagališč, prav tako pa bi ostali brez podatkov letnih popisov odpadkov in največjih onesnaževalcev, ki jih v sklopu mreže Break Free From Plastic popisujemo po celem svetu. 

Zato ne preseneča, da se tudi projekt Obleka naredi človeka zanaša na vaš ‘znanstveni’ prispevek. V kratkem bomo objavili rezultate največje vseslovenske raziskave o (odpadnih) oblačilih in zasluga za zbrane podatke gre tudi vam. Znanstveno pa smo se lotili tudi družbenih omrežij projekta, kjer lahko tedensko spremljate zanimive pogovore s strokovnjaki z različnih modnih področij, mesečno pa pripravljamo tudi izzive, s katerimi vas spodbujamo k spoznavanju vaših oblačil.

Deževno vreme v prihodnjih tednih bo vzpodbudilo spomladanske selitve dvoživk, ki pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov. V sodelovanju s številnimi deležniki so sodelavci projekta LIFE AMPHICON prvič pripravili letni pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepih na državnem nivoju. Rezultati so predstavljeni v novičniku Regljač, kjer so zbrani tudi napotki za sezono spomladanskih selitev dvoživk, ki je pred vrati.

Novičnik Regljač je namenjen predstavitvi in letnemu pregledu aktivnosti na področju varstva dvoživk in njihovih habitatov, ki se izvajajo v Sloveniji. Pripravo prve številke Regljača je omogočil izredno pozitiven odziv in pripravljenost za sodelovanje številnih organizacij, društev, prostovoljcev in posameznikov.

Poziv vladi za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19
Društvo Focus je danes ob podpori devetih organizacij poslalo poziv Vladi RS, da s protikoronskimi ukrepi zajezi povečanje energetske revščine zaradi epidemije Covid-19. Vlado RS pozivamo, da v t. i. PKP zakonu prepove odklop od električne energije in plina v času trajanja epidemije, socialno ogroženim dodeli nujna finančna sredstva za plačilo povečanih stroškov za energijo v času epidemije v višini najmanj 100 EUR ter dobaviteljem energije poplača dolgove gospodinjstev, ki so nastali v času epidemije Covid-19, če je do dolga prišlo zaradi brezposelnosti odjemalca ali občutnega znižanja njegovih prihodkov v času epidemije Covid-19.

V času epidemije Covid-19 se je povečala raba energije zaradi 'ujetosti doma'. Ob hkratni izgubi vseh ali dela prihodkov se je za številne v Sloveniji povečalo tveganje energetske revščine.

Ločevanje odpadkov je eno najosnovnejših dejanj, ki jih k ohranjanju okolja lahko prispevamo posamezniki. Poleg zmanjšanje potrebe po izkoriščanju omejenih naravnih virov je tudi balzam za našo slabo vest, kot ugotavlja Adam Minter, avtor knjige Junkyard Planet: Travels in the Billion-Dollar Trash Trade. 

Čeprav odpadke dosledno ločeno zbiramo, še ne pomeni, da lahko pozabimo na našo slabo vest. Žal nam to preprečujejo naftna industrija s pomočjo velikih korporacij, ki z največjim veseljem izdelke pakirajo v plastiko za enkratno uporabo in obljubljajo rešitev v obliki recikliranja.

Z enostavnimi prijemi do manjše porabe energije in izboljšanega počutja v svojem domu
Stroški ogrevanja, vode in električne energije že tako predstavljajo velik del gospodinjskega proračuna. V časih, ko nas veliko dela ali se šola od doma, pa postanejo še večji zalogaj. Nekateri zaradi vpliva krize COVID-19 preprosto ne zmorejo plačati svojih računov. Zato smo na kup zbrali nasvete za zmanjševanje rabe energije in vode v gospodinjstvu.

Pri ogrevanju, umivanju, kuhanju in razsvetljavi lahko namreč že z enostavnimi prijemi znatno zmanjšamo porabo energije. V Focusu bomo obalnim gospodinjstvom z nizkimi dohodki na pomoč priskočili z brezplačnimi obiski energetskih svetovalcev, brezplačnimi napravami za varčevanje in podporo pri prijavi za subvencije takoj, ko bodo ukrepi dopuščali.

Državni zbor v tajnosti o nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost
Državni zbor je za zaprtimi vrati obravnaval osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki še naprej ostaja zaupen dokument, skrit pred očmi javnosti. Prvi osnutek dokumenta, ki je pricurljal v javnost, kaže, da bo vlada raje kot v področja, ki bi jih morali prioritetno razvijati v obdobju pandemije in po njej (javno zdravstvo, oskrba starostnikov, podnebne spremembe, digitalizacija in blaženje socialnih posledic pandemije), glavnino denarja namenila - asfaltu.

In to kljub jasnim sporočilom Evropske unije, da bo za boj s podnebnimi spremembami potrebno nameniti 37 odstotkov sredstev za okrevanje in da bo nadzor nad porabo sredstev strog. V mreži Plan B za Slovenijo - mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj so skupaj s sodelujočimi strokovnjaki pripravili predloge projektov za nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost na področjih podnebja, varstva okolja in ohranjanja narave ter jih poslali Vladi RS ter poslankam in poslancem Odbora za zadeve EU.

Epilog projekta Lesni feniks - ponovna uporaba odsluženega lesa nujen ukrep prilagajanja podnebni krizi
S spletnim dogodkom Novo življenje lesa: krožno gospodarstvo v praksi, na katerega so povabili Ekologi brez meja, se zaključuje projekt ponovne uporabe odsluženega lesa Lesni feniks, ki je udeležence včerajšnjega dogodka navdušil z uspešnim povezovanjem lokalne skupnosti, izobraževalnega sistema, gospodarstva in nevladniške sfere, občane Žirov pa z novo urbano opremo. 

Udeležence dogodka, ki so si premierno ogledali video predstavitev projekta, je nagovoril župan Občine Žiri, mag. Janez Žakelj, in predstavil rezultate projekta. Med prototipi klopi, ki so jih izdelali dijaki Šolskega centra Škofja Loka, je partnerje najbolj navdušila klop z izrezljanim klekljem Eve Kokelj, ki je bila osnova za 20 klopi. Poleg njih je iz odsluženega lesa nastalo tudi devet ležalnikov in garderoba iz krivljenih elementov za kopališče Pustotnik, ki jo je razvil Klemen Mezeg, študent lesarstva. Vsa urbana oprema je nastala v podjetju M Sora.