Ali eko-mafija pomeni le nelegalno odlaganje nevarnih odpadkov? Ali govorimo le o trgovanju z odpadki, ali tudi o kraji surovin? Za odgovore na ta vprašnja najprej poglejmo nekaj podatkov. Italijanski nacionalni statistični urad (ISTAT) navaja, da je leta 2011 sektor industrije v proizvodnji uporabil 35 miljonov ton sekundarnih surovin, torej materialov, pridobljenih preko predelave odpadkov.

V zadnjih desetih letih je reciklažna industrija skokovito narasla do neverjetnih številk: število podjetij se je iz 2.183 povečalo na 3.034 (+39%), število zaposlenih pa od 12.000 do preko 24.000.

Navkljub zahtevnim razmeram za organizacijo Ekologi brez meja poročajo o pozitivnih premikih na področju zmanjševanja odpadkovnega odtisa slovenskih prireditev in dogodkov. Poleti izvedenemu Zero waste festivalu Art kamp se v prihodnjih dneh pridružujeta še dve novi prireditvi v mreži Zero waste Slovenija. 

Konec junija je v sklopu Festivala Lent v mariborskem mestnem parku potekal družinski festival Art kamp, ki že od leta 2017 udejanja ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo dosledno ločeno zbiranje in odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Festivalu je tretje leto zapored uspelo preseči mejo 90 % ločeno zbranih odpadkov in ohraniti naziv Zero waste prireditev.

Vključevanje javnosti pri prostorskem in okolijskim načrtovanju bi lahko preprečilo marsikateri spor na sodišču
Na mednarodnem posvetu na temo izvajanja Aarhuške konvencije, ki je potekal v organizaciji nemške organizacije UfU in slovenskih NVO, je bilo izpostavljeno, da varstvo okolja pomeni tudi varstvo temeljnih človekovih pravic - pravice do življenja in zdravja. Iz trenutne ekosistemske in podnebne krize namreč ne bomo izšli brez sodelovanja vseh prebivalcev Slovenije.

O svojem okolju imamo pravico odločati vsi, še posebej pa je v procese odločanja potrebno vključiti mlade, ki lahko v načine reševanja teh problematik vnesejo nove perspektive. V začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila dosežena pomembna sprememba glede dostopa do pravnega varstva na EU ravni in pričakuje se, da bo Slovenija tekom predsedovanja zgled pri uveljavljanju načel in pravic Aarhuške konvencije.

Svetovni voditelji za hitro in odločno ukrepanje: 'Planet je v smrtni nevarnosti'
Svetovni voditelji so po objavi poročila IPCC pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je prepričan, da z ambicioznimi ukrepi ne moremo več odlašati, izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da gre za globalno krizo, ki zahteva skupno ukrepanje.

Človeštvo ne more več odlašati z ambicioznim podnebnim ukrepanjem, je poudaril Antony Blinken. "Ta trenutek zahteva, da svetovni voditelji, zasebni sektor in posamezniki nemudoma stopijo skupaj in storijo vse, kar je treba, za zaščito planeta," je poudaril v izjavi. "Z ambicioznim podnebnim ukrepanjem ne moremo več odlašati," je dodal.

Ali ste vedeli, da je tretja septembrska sobota že od leta 1986 posvečena obalnim čistilnim akcijam? Leta 2018 pa so se obalam pridružili še gozdovi, reke, mesta in vasi. Obalna čistilna akcija je postala globalna in tako bo tudi 18. septembra 2021 potekal World Cleanup Day oz. akcija Očistimo svet.

Čeprav smo Ekologi brez meja zadnjo akcijo Očistimo Slovenijo organizirali leta 2018, vsako leto obeležimo globalni čistilni dan in k temu vabimo tudi vse vas. Naša ekipa se bo letos pridružila številnim prostovoljcem, ki že leta skrbijo za Čisto obalo.

Bio, eko, razgradljivo, zeleno, brez tega in onega … današnji izdelki so prelepljeni s temi krilaticami, oglasni bloki pa trajnostni do onemoglosti. Pa res lahko zaupamo navedbam proizvajalcev, če se seveda sploh znajdemo med vsemi oznakami?

Poročilo Too Good to be True o navedbah na plastičnih izdelkih pravi da ne.

Nominirani smo za nagrado Emerging Europe Awards 2021

Ekologi brez meja smo nominirani za letošnjo Emerging Europe nagrado v kategoriji Trajnostni življenjski slog (Sustainable Lifestyles 2021). Organizatorji so v obrazložitvi zapisali:
Ecologists Without Borders (Ekologi Brez Meja) for their dedication to improving environment, increasing efficient use of resources and active citizenship as well as monitoring how municipalities progress in achieving zero waste goals.

EBM-ovci smo ob tem seveda zelo počaščeni, nismo pa še na zeleni veji! V vsaki kategoriji so trije nominiranci, od glasov javnosti pa je odvisno, kdo bo zmagovalec. Veseli bomo, če boste glasovali za nas, edine predstavnike iz Slovenije!

»Pogodba o energetski listini (ECT) predstavlja oviro prehodu na čisto energijo, zato je skrajni čas za izstop iz nje.« To je osrednje sporočilo izjave več kot 400 civilnodružbenih organizacij širom Evrope, ki voditelje vseh evropskih držav pozivajo, naj se držijo svojih podnebnih obljub, dajo prednost podnebnim politikam in zato najkasneje do mednarodne podnebne konference COP26 novembra letos izstopijo iz Pogodbe o energetski listini (ECT). Minister Vrtovec naj zato na septembrskem neformalnem zasedanju ministrov za energijo predlaga politično razpravo o izstopu EU iz Pogodbe o energetski listini.

Poplave, suše, požari in izgubljena življenja. To je le nekaj posledic podnebne krize, sredi katere se nahajamo in zaradi katere si bomo poletje 2021 med drugim zapomnili po tragičnih poplavah na zahodu Evrope in vročinskih valovih ter požarih na jugu celine. Znanstveniki so v svojem sporočilu enotni: če želimo preprečiti najhujše posledice podnebne krize, moramo segrevanje planeta omejiti na 1.5 stopinje Celzija. Toda države, ki so se odločile za sprejetje nujno potrebnih podnebnih ukrepov in zato pričele z opuščanjem fosilnih goriv, ostajajo še naprej ujetnice fosilne industrije. Razlog za to je najti v Pogodbi o energetski listini ali ECT, ki energetskim korporacijam omogoča, da države tožijo za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik. 

Zaključila se javna obravnava Nacionalne strategije pravičnega prehoda premogovnih regij, ki poleg Šaleške regije zajema tudi Zasavje. V Eko krogu se bojijo, da bo razvoj regije znova potekal na račun naravnega okolja. »Po desetletjih življenja s težko industrijo smo si v nekaj zadnjih letih končno oddahnili. Škoda bi bilo, da bi to spet izgubili,« ugotavlja Uroš Macerl.

Varovanje naravnega okolja je v strategiji zajeto zgolj v obliki priporočil iz okoljskega poročila in torej ne bo zavezujoče. V Eko krogu predlagajo, da se strategija jasno opredeli za sonaraven razvoj ter varstvo naravnega okolja uvrsti med obvezne ukrepe. »Ohranjeno naravno okolje je pomemben dejavnik razvoja sonaravnega turizma v regiji. Tu je še ogromno neizkoriščenega razvojnega potenciala, ki je bil vsa ta leta onemogočen,« dodaja predsednik Eko kroga.

Učinek pandemije koronavirusa na naš planet ni trajal prav dolgo, če se je lani dan okoljskega dolga premaknil za dobre tri tedne naprej v primerjavi z letom 2019, je letos prišel skorajda mesec dni prej.

Zaradi pandemije  smo lani datum, do katerega porabimo vse naravne vire, ki jih je Zemlja sposobna obnoviti v letu dni, dosegli dobre tri tedne pozneje kot v letu 2019, 22. avgusta. K temu so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi globalne epidemije. Podatki kažejo, da se je v tem času zmanjšala sečnja lesa (-8,4 %) in manj je izpustov iz prometa (-14,5 %). Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu. 

Več tisoč znanstvenikov spet bije plat zvona zaradi podnebnih sprememb
Nova raziskava, ki spremlja vitalne življenjske znake Zemlje, je pokazala, da se vrsta ključnih kazalnikov globalne podnebne krize slabša in da približuje točki brez vrnitve ali pa je to že prečkala.

Ob tem je več kot 10.000 znanstvenikov iz približno 150 držav, ki so leta 2019 razglasili svetovne podnebne izredne razmere, zdaj vnovič opozorilo na problematiko in pozvalo k takojšnjim spremembam. "Da bi zaščitili življenje na Zemlji, so te spremembe bolj nujne kot kdaj koli," so zapisali v članku v strokovni reviji Bioscience, pod katerega se je podpisalo kar 13.800 znanstvenikov.

V 50‑ih letih prejšnjega stoletja so običajni ljudje po vsem svetu spoznavali nove izraze, kot so »radioaktivne padavine« in »genetske mutacije«, in svet je zatrepetal v strahu pred jedrskim holokavstom.

Na Japonskem se je kot odziv na dogodke v Hirošimi in Nagasakiju začelo gibanje za jedrsko razorožitev, ki se je povezalo z že obstoječimi tradicijami pacifizma po vsem svetu. Med milijoni ljudi, na katere so vplivale grožnje z jedrsko bombo, sta bila tudi Irving in Dorothy Strasmich (kasneje Stowe) iz mesta Providence v ameriški zvezni državi Rhode Island.

Evropske okoljske organizacije pozivajo k ambicioznemu predsedovanju

Bo Slovenija vodila ali zavirala Evropo na poti podnebne nevtralnosti in zaščite biotske raznovrstnosti?
Slovenija bo 20. in 21. julija v okviru predsedovanja Svetu EU gostila neformalno srečanje ministrov za okolje, prvo srečanje na visoki ravni o okoljskih temah. Slovenija ima edinstveno priložnost, da prispeva k reševanju perečih okoljskih vprašanj, kot so podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti ter izguba habitatov in onesnaževanje. Po drugi strani obstaja tveganje, da bo pomanjkanje slovenskega vodstva povzročilo nadaljnje zamude pri ukrepanju in poglobilo krize.

Naslednjih pet mesecev in pol bo v okviru Evropskega zelenega dogovora zelo dejavnih na številnih odmevnih dosjejih okoljskih politik. Ta teden bodo okoljski ministri članic EU na Brdu začeli razpravo o svežnju "Pripravljeni na 55", katerega namen je uskladiti ducat političnih področij z ambicijo EU, da do leta 2030 doseže 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Vodilni podnebni znanstveniki pri Združenih narodih so potrdili, da je najvišja izmerjena temperatura na Antarktiki znašala 18,3 stopinje Celzija. Temperaturni maksimum so februarja 2020 zabeležili na argentinski postaji Esperanza. Južna polarna regija je eno od območij z najhitrejšim segrevanjem na planetu.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je 6. februarja 2020 na argentinski postaji Esperanza zabeležila novo najvišjo temperaturo za antarktično celino. Novi temperaturni rekord znaša 18,3 stopinje Celzija. Zavrnili pa so trditve, da naj bi najvišja izmerjena temperatura znašala 20,75 stopinje Celzija, o kateri so poročali 9. februarja 2020 na avtomatizirani postaji za spremljanje permafrosta na otoku Seymour.

Za nas plastične pirate je prepoved prodaje nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo  že dolgo zapisana v zvezdah.

Za vse ostale pa smo pripravili odgovore na par pogostih vprašanj. Kaj torej prepovedujeta uredba in Direktiva o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje?

1. Česa torej ne smemo več dajati na trg, torej prodajati?

Leto 2020 je bilo posebno leto. Ne le s človeškega in gospodarskega vidika, tudi svetovne emisije CO2 so bile v letu pandemije na ravni, ki je svet ni doživel že od gospodarske krize leta 2009. Zdi se, da je to okrevanje zdaj že zgodovina.

Kar je bilo lani napovedano, se zdaj uresničuje. Mednarodna agencija za energijo (IEA) za leto 2021 napoveduje precej višje vrednosti svetovnih emisij CO2. Podobno kot leta 2010 svetovno gospodarsko okrevanje prispeva k povečanju vrednosti emisij. Govora je o petodstotnem povečanju.

Pot do trajnostne, podnebno nevtralne družbe ni mogoča brez spremembe v načinu prehranjevanja.
V Umanoteri so v želji po spodbuditvi potrebnih sprememb v smeri bolj trajnostnega sistema oskrbe s hrano izdali vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način. Globalnega segrevanja namreč ni mogoče zadržati pod 2 °C brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane.

Povečanje deleža hrane rastlinskega izvora ter zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov je eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg tega priporočljivo, da je hrana lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana, in da ne pristane med odpadki.

V društvu večinoma nismo zagovorniki slabih scenarijev, a v primeru sprejetja in veljave novele Zakona o vodah smo prepričani, da so spremembe korak na slabše, da puščajo z dodanima dvema alinejama v 37. členu priprta vrata gradnjam in pozidavam ob in na vodnih telesih. Kadar pride veter, pa priprta vrata lahko tudi na stežaj odpre, kajne? 

Ekologi brez meja smo se pridružili Gibanju za pitno vodo že v času zbiranja podpisov za peticijo, nato pa pomagali pri zbiranju podpisov za razpis referenduma. Skupaj z vsemi sodelujočimi smo zbrali preko 60.000 podpisov, overjenih seveda!

Koliko umazanega morja bo še preteklo, preden bo Slovenija uveljavila ukrepe proti onesnaževanju s plastiko za enkratno uporabo?
S 3. julijem po vsej Evropski uniji začnejo veljati prepovedi izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje.

To velja tudi za države, kot je Slovenija, kjer prenosa v naš pravni red še nismo izvedli. Avtomatsko bo veljala prepoved prodaje ("dajanje na trg") določenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, praktično pa šele od odprodaje obstoječih zalog naprej.

Pogosto pravimo, da ljudje že desetletja nosijo odpadke v naravo, že desetletja pa jih drugi odnašamo iz narave. Govorimo seveda o divjih odlagališčih in čistilnih akcijah, ki jih v zadnjem času vse pogosteje nadomeščajo smetenje in plogging. V zadnjih desetletjih se je spremenilo veliko.

Od leta 2018 tretjo soboto v septembru poteka akcija Očistimo svet, v kateri smo sodelovali tudi Ekologi brez meja ter po uspehih v 2010 in 2012 rekli ‘še zadnjič’. Lani pa smo v mreži Let’s do it! prvič pometli pred svojim pragom in nastala je globalna digitalna čistilna akcija.

V Avstriji zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje NEK
Civilna družba iz 6 držav opozarja na problematiko podaljševanja življenjske dobe 40 let starega jedrskega reaktorja v Krškem
Civilna družba iz 6 držav je z akcijo pred nuklearno elektrarno v Krškem (NEK) opozorila na nerešeno problematiko v zvezi s podaljšanjem njene  življenjske dobe. Opozorili so predvsem na nujnost varnostnih nadgradenj, ki so bile načrtovane, a še niso bile izvedene.

Odprta ostajajo tudi varnostna vprašanja v zvezi z NEK - predvsem vprašanje potresne odpornosti in ignoriranje teh tveganj v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji. V Avstriji so zaradi navedenih tveganj zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje krškega jedrskega reaktorja, pri nas pa je investicija v drugi blok dobila mesto v strateškem dokumentu in to po že končani javni razpravi.

V sredo, 16. junija, bo svet obeležil prvi Refill day oz. dan rinfuze, ki se mu v Sloveniji pridružujejo Ekologi brez meja. Namen še enega okoljskega dne je spodbujanje uporabe trajne embalaže z možnostjo ponovnega polnjenja.

Dan rinfuze, ki se letos prvič širi na mednarodno raven, so zasnovali v organizaciji City to Sea. Britanski okoljevarstveniki so zaslužni tudi za mobilno aplikacijo Refill app, ki posameznikom omogoča življenje z manj odpadki in prispeva k zmanjšanju plastičnega onesnaževanja. Ob dnevu rinfuze so Ekologi brez meja v aplikacijo prispevali prve podatke, ki Slovenijo umeščajo na zemljevid ponovne uporabe, kar bo olajšalo nakupne in vedenjske odločitve tako domačim kot tujim uporabnikom.

»Potencial za koriščenje sončne energije v Sloveniji imamo, čas je, da ga tudi izkoristimo.«
Sončne elektrarne imajo v Sloveniji ogromen potencial. Niso samo cenovno ugodna tehnologija za postavitev na strehah enodružinskih hiš, ampak jih vse pogosteje vzpostavljajo tudi stanovanjske skupnosti. Na virtualni strokovni ekskurziji in spremljajočem strokovnem posvetu, ki so ju v okviru projekta Care4Climate pripravili v Umanoteri, lahko spoznate, katere so ekonomske in okoljske koristi sončnih elektrarn, kakšne dobre prakse na tem področju v Sloveniji že obstajajo in kateri so prvi koraki do vzpostavitve lastne sončne elektrarne.

»Sonce v manj kot uri pošlje na Zemljo več energije, kot je porabimo v enem letu,« je na spletnem dogodku ob otvoritvi virtualne ekskurzije izpostavil dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Posebej za Slovenijo je poudaril, da je »tehnični potencial za proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn, nameščenih na strehe že obstoječih stavb, parkirišč in degradiranih območij, več kot 27 TWh na leto, kar je približno dvakrat več od trenutne končne rabe.«