David de Rothschild je, s svojim katamaranom izdelanim iz recikliranih plastenk, po 128. dneh plovbe zaključil 12.900 kilometrov dolgo jadranje prek Pacifika. Katamaran, ki ga je poimenoval Plastik, je v celoti izdelan iz reciklirane plastike, v glavnem iz 12.500 praznih plastenk za vodo.

Glavni namen projekta je bilo dokazati, da je odpadne plastenke mogoče zelo praktično in pametno uporabiti. »Plastika ni naš sovražnik,« je povedal Rothschild, ki upa, da bo potovanje ljudi vzpodbudilo k premisleku preden zavržejo plastenko.

Zahvaljujoč kombinaciji globalnega segrevanja in El Nińa bi lahko bilo leto 2010 eno najtoplejših zabeleženih doslej. Na podlagi analiz NOAA (U.S. National Oceanic and Atmospheric Administration) so bile temperature morja in kopnega v obdobju od januarja do junija letos višje kot katerokoli leto od začetka beleženja temperatur, to je od leta 1880.

Povprečne temperature v prvi polovici leta 2010 so bile 14,2°C, kar je 0,7°C nad temperaturnim povprečjem 20. stoletja.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da se je ledena plošča s površino okoli 260 kvadratnih kilometrov odlomila od Petermannovega ledenika na severozahodu Grenlandije, so sporočili znanstveniki z ameriške univerze Delaware. Po besedah profesorja Andreasa Muenchowa je to največja ledena gora, ki se je odlomila po letu 1962, poroča britanski BBC.

Po mnenju znanstvenikov bi lahko ledena gmota pozimi obtičala na mestu ali pa se pomaknila v vode med Grenlandijo in Kanado. Če se bo ledena gora pomaknila proti jugu, bi lahko ovirala številne ladje, ki tam plovejo, je še dodal profesor Muenchow.

Lovci na fosile so v neki avstralski jami na severozahodu Queenslanda odkrili ostanke prazgodovinskih vrečarjev, stare vsaj 15. milijonov let. Najdba, ki obsega 26 odlično ohranjenih lobanj, pripada vrsti izumrlih vrečarjev z velikimi šapami, imenovani Nimbadon lavarackorum.

Med lobanjami so tudi lobanje mladičev, ki so bili v času smrti v vrečah mater, na podlagi česar so znanstveniki ugotovili, da so se mladiči vrste razvijali podobno kot mladiči modernih kengurujev.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, o vozilih, ki jih poganja jedilno olje, voda, vodik, elektrika, hibridna tehnologija ... in človeške fekalije. Strokovnjaki iz podjetja GENeco, ki se ukvarja z razvojem tehnologij za proizvodnjo trajnostne energije, in je v lasti komunalne družbe Wessex Water, so predstavili prirejenega volkswagnovega hrošča.

Poganja ga metan, ki ga prek straniščnih školjk in kanalizacije proizvedejo gospodinjstva. Iztrebki se shranjujejo v posebnih kontejnerjih, kjer bakterije opravijo svojo razgrajevalno funkcijo. Pridelani metan je nato primeren za pogon prirejenega hroščevega agregata.

Raziskovalcem je v objektiv kamere prvič uspelo ujeti skrivnostnega primata iz Šri Lanke, ki so ga, zaradi redkosti, pred leti že označili za izumrlega. Vrsto, Loris tardigradus nycticeboides, so od leta 1937 videli le štirikrat.

Posnetki so razkrili neprecenljive informacije o slabo poznani vrsti primatov iz družine lorisi. Vrsta ima krajše in močnejše ude, kot katerikoli drugi predstavniki te skupine primatov na Šri Lanki in drugod v južni Indiji, kar jim najverjetneje omogoča preživetje v hladnih im mrzlih gorskih gozdovih.

Poslanci v Evropskem parlamentu so s 644 glasovi za in 25 proti glasovali za zakonodajo o prepovedi uvoza in prodaje nelegalno posekanega lesa, ki naj bi začela veljati leta 2012. Z novo zakonodajo bodo zakrpali luknjo, ki trenutno evropskim podjetjem omogoča, da uvažajo in prodajajo nelegalno posekan les, ki prihaja iz držav kot sta Brazilija in Indonezija.

Po podatkih WWF ta trgovina letno obsega 850 milijonov evrov. Kar petina lesa, uvoženega v EU, naj bi tako prišla iz nelegalnih virov. Po novi zakonodaji bodo vsa podjetja, ki uvažajo les, morala dokazati, da je les posekan legalno.

Ideja, da izločiš blato v eno posodo in v drugo uriniraš, se že sliši dovolj nenavadna. Če mislite da posoda fekalij smrdi, potem povohajte posodo urina.

Uspešno kompostiranje zahteva uravnoteženo razmerje med ogljikom in dušikom v organskem materialu, ki se kompostira, to je 30 delov ogljika na 1 del dušika. Človeški iztrebki niso primerno uravnoteženi, saj vsebujejo preveč dušika, in zato je potrebno dodati material bogat z ogljikom, ter tako omogočimo hiter razvoj mikroorganizmov in uspešno kompostiranje.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani letos praznuje 200-letnico delovanja. Neprekinjeno deluje že od leta 1810, tako je poleg Narodne in univerzitetne knjižnice najstarejša slovenska kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova. Njegov ustanovitelj je bil Franc Hladnik, po katerem se imenuje rastlina hladnikia, ki je del novega logotipa vrta.

Ljubljanski botanični vrt v svetovnem merilu sodi med srednje stare botanične vrtove. V njem si je mogoče ogledati več kot 4500 različnih domačih in tujih rastlin v devetih vsebinskih enotah. Ustanova skrbi za predstavitev domačega in tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju, je pa tudi življenjski prostor pisane družbe rastlin in živali.

Odkar so znanstveniki utemeljili obstoj recipriverseksluzonov* (števil, ki so vse razen tega kar so), strašno nerad navajam številke. Ker pa jih navajajo drugi, jih meni zato mogoče niti ni treba.

S številkami je utemeljena nadvse zanimiva zgodba o biodizlu. Na kratko, odkar so zaslutili, da so zaloge fosilnih goriv omejene, so se mnogi domislili, da bi gorivo pridelovali iz oljne repice, konoplje ali kake druge rastline. Vendar se računica ni izšla, preprosto zato, ker konvencionalno kmetijstvo za proizvodnjo ene kalorije česarkoli porabi nekajkrat preveč kalorij, kot bi bilo primerno.

V Italijanskih časnikih ter posredno v slovenskih smo zasledili informacije, da sta vladi Republike Italije in Republike Slovenije sklenili pred leti nekakšen sporazum v zvezi z gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

V zvezi s tem pričakujemo odnosno podajamo zahtevo, da vlada javnosti pojasni za kakšen sporazum gre, odnosno v kolikor ta sporazum ni bil sklenjen pričakujemo od Vlade RS, da v Slovenskih in Italijanskih medijih to jasno zanika.

Dosedanji odgovori ministerstev za okolje in prostor ter zunanjega ministerstva niso zadovoljivi, ker odgovarjajo samo, da tega sporazuma ne poznajo!

Christian Depuyper je znan francoski slikar, vsestranska osebnost, ki se udejstvuje v kulturi in slikarstvu. Organizirana bo njegova razstava slik in risb pod naslovom »Čas je, da ukrepamo«. Izkupiček le-te bo namenjen okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational, predvsem v obrambo njenega predsednika Roberta Giurastanteja, glede politično-sodnih pritiskov, katerim je podvržen in zaradi katerih se okoljevarstveniki –in ne samo oni- zgražajo v Italiji in tujini.

Roberto Giurastante je namreč prijavil hude zlorabe v tržaškem gradbeništvu glede vplivov na okolje. Zlorab ni nihče kaznoval, njega pa so na sodišču obsodili na 40000 evrov kazni (za podrobne informacije lahko pogledate na www. iltuono.it št.12 in 13).

Znanstveniki vrtajo v led do globine 2,5 kilometra. S tem želijo v skladu z vzorci ledu, ki jih na ta način dobijo, ugotoviti, kakšno podnebje je pred 130 000 leti vladalo našemu planetu. Zatem pa skušajo ugotoviti, kaj Zemljo čaka v prihodnosti.

Znanstveniki so zdaj objavili, da je bilo na Zemlji pred 130 000 leti za tri do pet stopinj celzija topleje kot danes. Opozarjajo, da bi lahko danes emisije toplogrednih plinov, če ne bomo dosegli zmanjšanja izpustov, povzročile povečanje temperature do šest stopinj celzija, s tem pa bi življenje na našem planetu postalo nemogoče.

Z radostjo sem doživela spomladansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Bilo je veliko dinamike, složnosti, ljudje so podprli eden drugega, imela sem občutek, da je bila cela Slovenija ena sama velika družina. 

Toda žal obstaja v Sloveniji na področju okolja še en velik problem, o katerem nihče ne govori, tudi v medijih še nisem o tem nič zasledila. Gre za mnoge podeželske hiše, ki nimajo po predpisih zgrajene greznice, zato fekalije in gospodinjske odplake spuščajo kar v gozd ali pa po najbližjem bregu. To potem v naravi neznosno smrdi, predvsem ko je nizek zračni pritisk. Najbolj zaskrbljujoče pri teh odplakah, ki vsebuje tudi veliko kemičnih snovi, je to, da onesnažujejo podtalnico ter uničujejo rastlinske in živalske vrste.

Dva tedna potem, ko je podjetju British Petroleum naposled uspelo postaviti kupolo na poškodovano naftno vrtino in zaustaviti odtekanje nafte v Mehiški zaliv, so naftni madeži - vidni so bili na območju v velikosti približno tisoč kilometrov - izginili. Do obale Louisiane je prišlo zelo malo nafte, odprave ladij pa so uspele načrpati le droben delec od deset milijonov litrov razlite nafte. Kam je pravzaprav izginila vsa preostala nafta?

Odgovor na vprašanje so poiskali ameriški mediji. "Približno 40 odstotkov nafte je izparelo," je za New York Times povedal strokovnjak z univerze John Hopkins, v zadnjih dveh tednih pa naj bi omenjeni proces še pospešilo slabo vreme z močnimi vetrovi.

Gozdovi floridskega močvirja Everglades in tropskega Madagaskarja so bili uvrščeni na Unescov seznam ogroženih območij.

Unescov odbor je pojasnil, da je gospodarski razvoj povzročil 60 odstotni upad vodnih virov, ki so nekoč namakali Everglades, eno izmed srčik neokrnjene narave. Stopnja onesnaženosti je tako visoka, da vodno življenje odmira.

"Ponedeljek razglašam za dan, ko bodo občani jedli samo hrano rastlinskega izvora,“ je sporočil zagrebški župan Milan Bandić in tako se je začela kampanja, s katero želijo spremeniti prehranjevalne navade občanov.

Zagrebški župan Milan Bandić je s svojim podpisom pod Deklaracijo o zelenem ponedeljku naznanil začetek kampanje Zeleni ponedeljek. Mesto Zagreb se je skupaj z društvom Prijatelji životinja odločilo, da bo občanom pomagalo, da izboljšajo svoje zdravje s tem, ko bodo en dan v tednu jedli vegetarijansko hrano.

Komisija z dovoljenji za šest vrst gensko spremenjene koruze

Evropska komisija je izdala dovoljenja za pet vrst gensko spremenjene koruze in podaljšala dovoljenje za eno vrsto gensko spremenjene koruze. Dovoljenja, ki so veljavna 10 let, zajemajo uporabo te koruze za prehrano in krmo ter uvoz in predelavo, ne pa njenega gojenja, so sporočili z Evropske komisije.

Več informacij tukaj.

Evropska komisija odobrila financiranje 210 novih projektov v programa LIFE+

Evropska komisija je odobrila financiranje 210 novih projektov v okviru tretjega razpisa za program LIFE+ (2007–2013). Projekti prihajajo iz vse Evropske unije in obsegajo dejavnosti na področju ohranjanja narave in okoljske politike ter informacijske in komunikacijske dejavnosti. Predstavljajo skupno naložbo v vrednosti 515 milijonov evrov, od katerih bo EU zagotovila 249,8 milijona evrov. Iz Slovenije bodo financirani trije projekti LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost (9,8 milijona evrov), namenjeni ohranjanju ogroženih vrst in habitatov: WETMAN, MANSALT in Life at Night – Življenje ponoči.

Več informacij tukaj.

Vlada je sprejela priporočila ukrepov za okoljsko učinkovito državno upravo. Priporočila predvidevajo usposabljanje državnih uslužbencev za učinkovitejše okoljsko upravljanje in uvedbo energetskega knjigovodstva v vseh zgradbah, v katerih so državni organi.

Vsako ministrstvo, ki se je vključilo v projekt, bo ustanovilo tudi okoljsko skupino, ki se bo - vsaka na svojem področju - lotila proučevanja, kje so največji vplivi na okolje in kako jih zmanjšati. Pri tem gre za racionalizacijo porabe električne energije, ugašanje luči, računalnikov, uporabo vode iz pipe in podobno, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal v.d. direktorja službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih.

3. Mednarodni simpozij za temne parke in 3. Mednarodni tabor za temno nebo

Društvo Temno nebo Slovenije vabi na edinstveno srečanje o vse pomembnejši tematiki na področju varstva narave, biologije, astronomije: 3. Mednarodni simpozij za temne parke in 3. Mednarodni tabor za temno nebo, ki bo od 6. - 10. septembra 2010 na Hrvaškem otoku Lastovo. Poudarek simpozija je na sodelovanju med številnimi disciplinami, ki so potrebne v procesu reševanja problema svetlobnega onesnaženja. Simpozij je hkrati priložnost za navezavo stikov, izmenjavo mnenj in sodelovanja. Za prijave do 30. julija 2010 veljajo nižje cene kotizacij.

Več informacij je dostopnih na www.darkskyparks.org.

Na trgu so najpogostejše izvedbe okenskih okvirjev iz lesa, PVC ali aluminija. Težko je enoznačno reči, kateri so boljši. Aluminijasti se mnogim zdijo elegantni, vendar se poleti okvirji zelo segrejejo, pozimi pa so mrzli. Aluminij bo najbolj primeren za moderno minimalistično arhitekturo. Njegova največja prednost je, da ne potrebuje nobenega posebnega vzdrževanja in je praktično neuničljiv.

Drugi prisegajo na plastične okenske okvirje, polnjene s plinom. Res delujejo malce neugledno, vendar so v primerjavi s kovinskimi ali lesenimi cenejši. Tudi vzdrževanje je zelo enostavno. Vsakih nekaj let jih je treba premazati s posebno zaščito za plastiko. Poleg tega jih je zelo enostavno čistiti.

Kmetijske površine v EU, kjer se opravlja ekološko kmetijstvo, so se v zadnjih letih bistveno povečalo in so leta 2008 zavzemale okoli 7,6 milijona hektarov oz. 4,3 odstotka kmetijskih zemljišč v uporabi v EU, kaže poročilo o položaju ekološkega sektorja v EU. Slovenija je pri tem nad evropskim povprečjem.

Najvišje odstotke zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetijstvu, so zabeležile Avstrija (15,5 odstotka) ter Švedska in Estonija (obe 10,9 odstotka). Slovenija je s 6,1 odstotka nad povprečjem EU.