Navkljub vsem modernim odkritjem v medicini, farmakologiji in tehnologiji je testiranje na živalih še vedno zelo razširjeno in dovoljeno v večini držav na stari celini, kakor tudi v novem svetu. Od vsega testiranja so prav gotovo najbolj sporni testi, ki se opravljajo za kozmetično industrijo.

Se sprašujete, ali ni dvolično zoperstaviti se testiranju na živalih na enem področju, medtem ko tudi zdravila testirajo na živalih? Mogoče vam bo stvari kaj bolj pojasnil podatek, da je po ocenah kar 94 % vseh testiranj na živalih opravljenih za testiranje  kozmetičnih proizvodov, pa tudi čistil in hrane, preostalih nekaj odstotkov pa predstavlja testiranje zdravil.

V Avstriji znajo ceniti svoje narodne parke, zato so sprejeli ostrejšo strategijo skupaj z ekologi

V bitki za pravi narodni park – TNP, smo bili ekologi z strani kapitala in županov na tem področju, ki iščejo predvolilne točke, kot tudi parlamentarne stranke, poraženi. Skoraj hkrati z degradiranjem našega edinega narodnega parka v neko drugo vrsto "zavarovanega območja", je Avstrija sprejela strategijo svojih narodnih parkov.

Kako daleč od tega je "domet" razmišljanja in ukrepanja v Sloveniji - predvsem  tistih, ki naj bi odgovarjali ljudstvu za svoja dejanja. Tako pa bodo na volitvah zopet "briljirali" župani in drugi kreatorji politike na vasi (!) (pod Triglavom je kar nekaj občin takega značaja) - v naši državi pa so to hkrati kreatorji slovenske nacionalne politike in odločanja.

Svetovni oceani se dušijo v vse večjih količinah toplogrednih plinov, ki uničujejo morske ekosisteme in trgajo prehranjevalno verigo. S tem prihaja do nepopravljivih sprememb, kakršnih oceani niso doživeli že milijone let, ugotavlja študija avstralskih in ameriških znanstvenikov. Spremembe bi lahko imele hude posledice ljudi, ki živijo v bližini oceanov in je od morja odvisno njihovo preživetje.

"To je podobno, kot bi Zemlja pokadila dve škatlici cigaret na dan," je slikovito primerjavo našel Ove-Hoegh Guldberg, vodilni avtor študije, ki je pregledala rezultate desetih let morskih raziskav in ugotovila, da podnebne spremembe povzročajo nazadovanje morskih ekosistemov.

Spoštovani g. Janez Potočnik

Italijansko Kasacijsko sodišče zavrnilo pritožbo Roberrta Giurastanteja člana upravnega odbora mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green.

Roberrto Giurastante se je pritožil na obsodbo, ker je izrazil osebno mnenje, kar je še vedno žal v demokratični Italiji eden najhujših zločinov, vendar je Kasakcijsko sodišče pritožbo zavrnilo. Osebno mnenje je podal pismeno kot prijavo v kateri je z dokazi navedel, da gradbena špekulacija v miljski občini naredila gradbeno špekulacijo in je po mnenju sodišča očrnil ugled občinske uprave.

Znanstveniki in mednarodne zdravstvene organizacije so pozvale Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), naj omeji izpostavljenost nevarnim kemikalijam v plastični embalaži. V odprtem pismu je 60 znanstvenikov in predstavnikov zdravstvenih organizacij iz 15 držav izpostavilo zaskrbljenost zaradi bisfenola A (BPA), ki bi lahko ogrozil zdravje ljudi, predvsem ranljivih skupin, kot so otroci in nosečnice. BPA je kemikalija, ki jo uporabljajo pri proizvodnji plastičnih izdelkov.

Najdemo jo v embalaži za hrano in pijače. Nekatere študije povezujejo izpostavljenost BPA z večjim zdravstvenim tveganjem, na primer za srčne boleznimi, raka na dojkah in sladkorno bolezen. EFSA naj bi novo poročilo o varnosti BPA objavila prihodnji mesec, potem ko jo je evropska komisija zaprosila za ponovno oceno tveganja.

Alaska Waste, zasebno podjetje za zbiranje odpadkov, bo odpadna olja predelalo v gorivo za svoja vozila. Prej so olja odlagali na smetiščih ali pošiljali v druge države ZDA v predelavo, zdaj pa jih bodo v novi 3 milijone dolarjev vredni tovarni predelali v biodizel. Podjetje zbira odpadke številnih trgovin in podjetij, ki se ukvarjajo s prehrano: McDonald's, Dairy Queen in Carl's Jr's ter Walmart in Safeway. 

Rešitev ni nova, saj je na Aljaski že nakaj podjetij ali zasebnikov, ki so se odločili za zbiranje lastne odpadne maščobe in njeno predelavo v gorivo. A gre za manjša podjetja, projekt Alaska Waste pa je precej večji, tako da se bodo moda celo povezali s prodajalci goriv in biodizel ponudili potrošnikom na trgu. V vsakem primeru bodo biodizel mešali z običajnim gorivom.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da v slani vodi živeči krokodili v malezijskem delu Bornea ne bodo več dolgo časa sodili med ogrožene vrste, saj prebivalci otoka opozarjajo, da so se v zadnjem času močno namnožili. Gre za vrsto crocodylus porosus, ki doseže do sedem metrov in naj bi imela pred dvema desetletjema le še med tisoč in pet tisoč predstavnikov, zdaj pa se ocene gibljejo že okoli 15.000.

Zato si bodo po novem najverjetneje pridobili oznako "ne nujno ogroženi". A razlog za ta ukrep je precej banalen, saj, kot pojasnjuje upravnik enega izmed naravnih rezervatov, iz vse Azije prihajajo želje izdelovalcev torbic in oblačil po krokodliji koži, kuharjem pa se sline cedijo po krokodiljem mesu.

Izumiranje živalskih vrst ni nič novega. Zaradi ogromnega oblaka prahu (povzročil ga je padec meteorita na Zemljo), ki je sončni svetlobi preprečil, da bi prodrla do Zemljinega površja, so izumrli dinozavri. Verjetno so zaradi spremembe podnebja izumrli tudi mamuti, za dodoja, ptiča neletalca, pa ni gotovo, ali je izumrl zaradi človeškega ravnanja ali zaradi naravne katastrofe.

Gotovo pa je, da smo priča novemu množičnemu izumiranju – govorimo o izumiranju biotske raznovrstnosti. Razlog za to zagotovo niso spremembe podnebja temveč je glavni vzrok človek in njegovo ravnanje. Znanstveniki poročajo, da je trenutna hitrost izumiranja vrst kar 10.000-krat večja od hitrosti, ki smo jo v zgodovini obravnavali kot običajno.

Dve novi neodvisni znanstveni študiji, ki so bile javnosti predstavljene danes, povečujejo dvom v evropsko politiko spodbujanja rabe biomase za ogrevanje in proizvodnjo električne energije ter biogoriv za transport [1], sporočajo organizacije BirdLife International [2], Evropskegi okoljski biro [3] in Transport & Environment [4].

Prva študija, ki so jo izvedli v Joanneum Research, odkriva veliko napako v načinu računanja prihrankov ogljika iz gozdne biomase, tako v evropski zakonodaji kot tudi v okviru Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in mehanizmov kjotskega protokola. Študija ugotavlja, da sečnja dreves za energijo ustvarja 'ogljični dolg' - ogljik, ki je vezan v lesu se sprosti vnaprej, medtem ko drevje nazaj raste skozi mnoga leta.

Slikovita kulturna raznolikost evropske družbe je trdno vpeta v njej lastno ter enako barvito in raznoliko naravno okolje. Že kratka pot od Lendave do Kopra nam ponuja barvito raznolikost krajine, enako pisana sta celotna Evropa in cel svet.

Medtem ko je lahko ta raznovrstnost nedvomno bogat vir estetskega užitka, umetniškega navdiha ali pač nemonotono okolje za rekreacijske užitke, je njen pomen daleč bolj daljnosežen in ključen za naše preživetje. Človek je od storitev, ki jih zagotavlja ekosistem, polno odvisen. Narava na primer brezplačno zagotavlja sistemsko obnavljanje in ohranjanje javnih dobrin, kot sta voda in zrak.

Gre za storitve, ki se ne tržijo in nimajo z denarjem opredeljene veljavne cene, zato njihova izguba večkrat uide radarjem sodobne družbe, ki jo v prvi vrsti poganjajo ekonomski cilji. In to seveda pomeni nevarnost, da problem v naši zavesti preprosto ni zabeležen.

»Zakaj skrbimo za živali bolj kot za ljudi? Vem, da bo odgovor večine vas, da živali pač ne začenjajo vojn in niso teroristi. Toda kaj pa ti stradajoči ljudje v Afriki in tisti, ki se jih pobija v Darfurju? Nisem proti pravicam živali in ne želim, da bi se pretepalo mladičke, toda razlika je ta, da bi ta človeška življenja, ki se jih jemlje prav zdaj, lahko bila novi geniji in novi zdravniki, ki bi lahko izumili zdravilo proti raku.«

Vprašanja, podobna temu, ki ga lahko zasledimo na Yahoo! Answers, se pogosto pojavljajo kot svojevrsten ugovor tistim, ki zagovarjajo pravice živali. »Ne razumite me napak – sem velik ljubitelj živali – toda zanimivo je, kako za živali srce bije bolj kot za ljudi,« pravi Michael Holmes na spletni strani CNN-a.

Letalo na sončni pogon se znova pripravlja na let, tokrat bo letelo ponoči. To bo prvi nočni polet letala na sončno energijo, ki ga bo upravljal človek. Letalo Solar Impulse bo vzletelo nad Švico na sončen dan proti koncu junija, potem bo med letom napolnilo akumulatorje s sončno energijo s pomočjo celic na krilih v želji, da bi bilo energije dovolj za nočni let.

Cilj dvojice, ki financira projekt, Bertranda Piccarda in Andreja Borschberga, je dokazati, da letalo na sončni pogon lahko leti podnevi in ponoči tudi na daljših razdaljah, in to brez goriva. "Nočni poleti letala, ki ga poganja sončna energija, naj bi pokazali potencial obnovljivih virov energije, s katerimi bomo zmanjšali svojo odvisnost od nafte," je povedal Piccard.

TV sprejemniki postajajo vedno večji in zaradi tega porabijo vedno več elektrike. To pomeni tudi višje stroške za nas, uporabnike, ki se pogosto niti ne zavedamo, zakaj je naša naprava tako potratna, poudarjajo v Focus društvu za sonaraven razvoj.

Poleg tega vse višja poraba energije pomeni tudi negativen vpliv na okolje. Razvoj tehnologije nam danes omogoča, da želeno udobje (velikost, funkcije) dosežemo tudi ob manjši rabi energije. V življenjski dobi TV sprejemnika je mogoče s pravilno odločitvijo v času nakupa zaradi varčnosti naprave prihraniti tudi do 600.

Okoljevarstveniki so v italijanski prestolnici začasno postavili hotel iz smeti, s čimer želijo dvigniti zavedanje ljudi o onesnaženosti evropskih plaž.

Hotel se skoraj v celoti sestoji iz odpadkov, ki jih je mogoče najti na plažah, kot so igrače, pločevinke, avtomobilski deli, cevi itn. Okoljevarstveniki so hotel s petimi sobami in recepcijo sestavili iz skupno 12 ton odpadkov. Gost pa se vanj lahko nastani za maksimalno štiri dni.

V marčevski številki EUekspresa je eden od anketirancev v rubriki »EU v praksi« opozoril, da Slovenija precej zaostaja pri varovanju okolja, predvsem pri izpustih, verjetno pa ni edina članica, ki ima s tem težave. Kako zagotoviti, da bodo države upoštevale dokumente in zaveze, sprejete na ravni EU, ne pa le plačevale kazni in okoljsko zgodbo peljale še naprej po starih tirnicah?

Ključno je predvsem zavedanje, da je zakonodaja sprejeta z jasnim namenom zaščititi naravo in izboljšati kakovost življenja. Ker pa je okoljska zakonodaja izredno kompleksna in tudi finančno zahtevna – mimogrede, kar okoli 80 odstotkov nacionalnih zakonodaj temelji na evropski zakonodaji – so kršitve dogovorjenega kar pogoste.

V Nemčiji so kmetje sadili gensko spremenjeno koruzo, ki je v Evropski uniji prepovedana. Koruzo NK603 so sadili v sedmih državah, podjetje Pioneer Hi-Bred, ki proizvaja semena, pa trdi, da je stopnja kontaminacije majhna.

Semena naj bi sadili na manj kot dva tisoč hektarjih, a Greenpeace trdi, da gre za najmanj tri tisoč hektarjev. Kako je prišlo do napake še ni znano, prav tako še ni ocenjena škoda, ki jo bodo utrpeli kmetje. A ta bo zagotovo visoka, v milijonih evrov, saj bo treba pridelek uničiti.

Dandanes je moderno vse kar je eko, nekateri ljudje mislijo da bodo samo z nakupom eko izdelkov rešili planet, spet drugi se zavedajo da ne smejo kupovati plastičnih vrečk, itd. itd. Vendar EKO življenje ni samo ne-kupovanje plastičnih vrečk, ampak je način življenja in razmišljanja.

Nekateri se že zavedajo da uporaba embalirane vode ni ekološka, da je treba med umivanjem zob zapirati vodo; bolj malo ljudi pa se zaveda kdo oziroma kaj je največji onesnaževalec Zemlje, če že, mislijo da je to promet in industrija, ne zavedajo pa se da je največji onesnaževalec Zemlje to kar je na naših krožnikih-živalska hrana.

Greenpeace je predstavil scenarij, po katerem bi do leta 2050 95 odstotkov vse energije pridobili iz obnovljivih virov. To bi lahko dosegli z vložkom 18 bilijonov ameriških dolarjev, hkrati bi pridobili 12 milijonov delovnih mest, izpuste ogljikovega dioksida pa bi zmanjšali za 80 odstotkov.

Poročilo Greenpeacea z naslovom "Energy (R)evolution " trdi, da je revolucija v pridobivanju energije nujna, saj moramo drastično zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida. Tudi zmanjšanje izpustov za polovico do leta 2050 bi bilo lahko premajhno, da bi ušli drastičnim podnebnim spremembam. Po scenariju Greenpeacea bi izpusti vrh dosegli leta 2015, potem pa bi se do leta 2050 zmanjšali za 80 odstotkov.

Nova gradbena zakonodaja bo prinesla občutno zmanjšanje porabe energije in izpustov ogljikovega dioksida v novih stanovanjskih zgradbah, kaže finska študija. Ker bo padla predvsem količina energije, potrebne za ogrevanje, bi se lahko spremenil tudi vir energije za zgradbe.

Zdaj zgradbe v EU porabijo 40 odstotkov vse energije, odgovorne pa so za 36 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida. 57 odstotkov energije je danes v zgradbah namenjeno ogrevanju prostora, 25 za toplo vodo, 11 za osvetljavo in električne aparate ter 7 odstotkov za kuhanje.

Za izginotje velikih opic iz davne Evrope so krive drastične spremembe v okolju pred okoli devetimi milijoni let. Študija raziskovalcev iz Univerze Claude Bernard v Lyonu je pokazala, da so istočasne spremembe v podnebju in okolju, do katerih je prišlo v poznem miocenu, širne gozdne površine spremenile v travnike, velike opice pa so sčasoma nadomestile njihove manjše sorodnice.

Davni sorodniki modernih orangutanov, goril, šimpanzov in gibonov so tako lahko preživeli le v Aziji in Afriki, kjer spremembe niso bile tako drastične.

Prvo večjo študijo o tem problemu so pripravili znanstveniki, ki so v petih državah na treh celinah spremljali 17 populacij kač v različnih življenjskih okoljih. Ugotovili so, da v 11 populacijah število kač naglo upada, 5 jih je bilo stabilnih, pri eni pa se je število malo zvišalo.

Mnogi raziskovalci v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, Nigeriji in Avstraliji so se soočili z zlomom populacije, z nenadnim padcem števila kač, po katerem ni bilo znakov okrevanja populacije. Preživele živali so tako pod vse večjim tveganjem, vsaka nova grožnja je zanje lahko usodna. "Vsi upadi števila kač so se zgodili  razmeroma kratkem času na širokih področjih, ki se raztezajo od mediteranskega do tropskega podnebja.

Letošnje leto je na dobri poti, da postane najtoplejše, odkar merijo globalno temperaturo. Podatki, ki jih je objavila Ameriška agencija za podnebje, kažejo rekordne temperature aprila in vseh prvih štirih mesecev letošnjega leta.

"Aprilska globalna temperatura na površini morja in kopnega je bila pri 14,5 stopinjah Celzija najvišja izmerjena do zdaj. To je za 0,76 stopinje več od povprečja 20. stoletja," je na svoji spletni strani razložila "National Oceanic and Athmospheric administration" (NOAA). Temperatura je presegla dosedanji rekord iz leta 1998, je še dodala NOAA.

Čebelarska zveza Slovenije  je 22. maja 2010 začela veliko kampanjo z naslovom OHRANIMO ČEBELE !  V okviru te kampanje je danes začela delovati spletna stran http://www.ohranimo-cebele.si/, kjer lahko spremljate vsa dogajanja  v zvezi s to akcijo.

PODPIŠI PETICIJO

Celoten članek si lahko preberete na http://www.czs.si/novice_podrobno.php?sif_no=1378