Piše: Miran Zupančič

Osebno izhajam iz stališča, da se mora Zaupanje v prvi vrsti vzpostaviti na duhovnem področju naše zavesti, v odnosu do višje sile ali Inteligence, oz. Boga, če želiš. Ko je to razmerje zaupanja enkrat vzpostavljeno in dobro utrjeno, je zaupanje (ne naivno, slepo, nedoraslo) postavljeno na najvišji možni ravni našega bivanja. Takrat pa počasi a sigurno sledi zaupanje v ljudi in s tem izguba strahu pred zlorabo zaupanja s strani soljudi. Počasi pridobivamo, kljub vsem našim preteklim udarcem zlorabe zaupanja, nov bolj toleranten zaupljiv odnos do kogarkoli. Potrebno pa je mogoče celo nekaj let, da se v nam zgodi ta božanski ozdravljujoč proces.

Pri meni se je to zgodilo že kar dolgo nazaj, danes nimam v sebi nobene bolečine v duši, a to je bila božanska intervencija v meni, povsem nenadejano in nepričakovano. Res, da se mi je potem še zgodilo, da je neka oseba to zaupanje na relaciji moški-ženska v nekem za njo preizkusnem obdobju "zlorabila", vendar v meni kljub temu ni povsem podrla zaupanja v sočloveka. Danes sva prijatelja. Za to osebo je to bila njena izkušnja, v kateri sem moral kot soudeležen sodelovati, vse razumeti in vse sprejeti ter oddati.

V Nemčiji so postavljeni temelji za resnični mir na Zemlji

Pokrajina v bližini mesta Würzburg na severnem Bavarskem je na prvi pogled povsem enaka kot vsa druga kmetijska področja, travniki in gozdovi. Toda, ko iz avtomobila stopiš na tamkajšnjo zemljo, začutiš v zraku globok mir, ki se kaj kmalu naseli tudi v vsako celico tvojega bitja. Razlog za takšno visoko duhovno atmosfero je v miroljubnem poljedelstvu, ki se na tem področju uresničuje že nekaj let. Rezultat njihovih metod kmetijstva po zakonih narave so proizvodi, ki imajo tako čudovit in naraven okus, da se jim enostavno ne moreš upreti. Vendar njihovo miroljubno poljedelstvo daleč presega okvire zdrave hrane, ki verjetno nima primerjave nikjer v svetu. Na tem območju se vzpostavlja in širi resnični svetovni mir, kar pomeni sožitje med človekom, živalmi in naravo. Projekt se imenuje Gabrielin sklad in več o tem smo izvedeli v pogovoru z enim od soodgovornih za ta projekt, z Martinom Haennelom.

Zgodovina je določila sedanjost. Zato je pomembno, če hočemo razumeti sedanjost, da poznamo preteklost. Še posebej pa je pomembno, da poznamo tisto resnično preteklost. Dan Brown je lepo napisal v svoji knjigi Da Vincijeva šifra, da zgodovino pišejo zmagovalci. In da jo pišejo na osnovi lastnih interesov. Zato zgodovina, ki jo poznamo, ni nujno edina resnična, če sploh je. Zato se mi je zdelo pomembno, da bralci Pozitivk izvedo še drugo plat zgodbe.

Vse nadalje je citirano z internetne strani: http://users.volja.net/reiki/

Čarovniki in Čarovnice, Vitani in Vitanke bi se morali zavedati svojih korenin, kako in zakaj se je pojavilo preganjanje. Veliko delo naredijo že s tem, da se marsičesa naučijo iz preteklosti. Res je, da za mnoge od nas zgodovina pomeni nekaj suhoparnega in dolgočasnega, kar pa ne velja za Viko.

Veliko knjig je bilo že napisanih na to temo, vendar je velika večina le-teh napisana s predsodki. Zadnje čase pa je Dr. Margot Murraxy sledila stopinjam nazaj in videla Viko takšno kot je, originalno še izpred 25.000 let. Videla jo je še nepokvarjeno, popolnoma organizirano religijo zahodne Evrope skozi stoletja še veliko pred Krščanstvom. Nedavno so znanstveniki razpravljali o njeni teoriji. Podala je nekaj jasnih dokazov in še veliko materiala, ki nam da misliti.

Mojster Eckehart - glasnik in pridigar univerzalnega absolutnega krščanstva.

To je največji krščanski učitelj srednjega veka, ki je tako svetlo sijal v svoji dobi, da je bil za mnoge ljudi, ki so iskali Boga, Svetloba upanja in odrešitve. V svojih nagovorih je vse pritegnil k Enemu, ki je izpolnjeval njegovo dušo: k Bogu. Eckehart je bil pridigar božje milosti. Vnete roke so zapisovale njegovo delovanje in jih posredovale na druge konvente. Tako je od leta do leta rasla slava tega pridigarja.

Zavzetost z duhom in polet njegovih govorov sta mojstra Eckeharta seveda privedla do miselnih poti, ki so se odmaknile od katoliškega verskega nauka. Vsekakor je bil obtožen zaradi širjenja zmotnih naukov. Čeprav se je še pred svojo smrtjo (1328) v Spisu utemeljevanja zagovarjal proti temu, je bilo 26 stavkov zavrnjenih kot heretičnih ali sumljivih kot heretični.

Ob katastrofalnem potresu v indijskem oceanu in tsunamiju sem napisal pesem v angleščini in jo poslal na www.poetry.com kjer občasno objavljam svoje pesmi.

Zanimivo za to stran je, da vključuje več amaterskih pesnikov, kot ima cela naša država prebivalcev.

Če hočeš si original pesmi lahko ogledaš na omenjeni strani, kamor v ustrezno okence vpišeš moje ime, malo popravljen prevod pesmi pa gre nekako takole:

Zemljin srčni poziv

To je materin planetarni Zemljin poziv,
v svoji globoki potrebi nas poziva za skrb in mir,
za nove varne oklju prijazne tehnologije.
Prenehajte z oceanskimi in podzemnimi eksplozijami,
prenehajte sprožati potrese za iskanje novih naftnih vrtin.
Kiti na Tasmanijskih obalah ponavljajo samomore.

Ali ni sramota, da se prav vsako leto,
porabi na milijarde dolarjev
za ubijanje ljudi, živali in uničevanje narave,
vendar ni dovolj denarja za en sam satelit,
ki bi lahko z opozorilom rešil na tisoče ljudi,
odnešenih s Sumatrinim potresom,
ki je povzročil od deset do dvajset metrov
visoke tsunami valove.

Maitreja meni, da bi vse svetovne religije morale prevzeti odgovornost za trpljenje na svetu. Namesto da bi učile o odrešenju, ustvarjajo ječo okvirov. Ustvarile so spore in ljudi s predsodki. Toda vse to se bliža koncu. Od sedaj naprej bodo izobraževalne ustanove pomagale ljudem odkrivati, od kod prihajajo ideje in misli, da smo vsi povezani z Vsemogočnim in da ne potrebujemo svetih spisov, da bi zmogli spoznati svoj resnični jaz.

“Tisti, ki bi morali širiti moje sporočilo,” pravi Maitreja, “in imajo možnost, da lahko služijo ljudem, so raje izrabili svoj položaj za osebne koristi. Boji za škofovski položaj ali za kateri drug pomemben položaj znotraj cerkvene hierarhije se morajo končati. Ne govorite, da ste postali škof v Jezusovem imenu, če ste v resnici to postali samo zaradi sebe. Če tega niste storili za Boga, potem Bog ne more biti z vami.”

Osupljivo in pretresljivo je bilo brati na stotine zgodb preživelih v tsumanijih v deželah, ki obrobljajo indijski ocean.

V mnogih zgodbah ljudje krivijo za potres in tsunami Boga,
kar za nas, ki imamo malo več globljega spoznanja vemo,
da to nikakor ne more biti res,
saj znotraj v globini sebe vsak človek zelo dobro ve,
da je Bog v sami osnovi ta energija resnice, ljubezni in mira.

Zanimive so razlage te katastrofe predstavnikov različnih ver.

Hindujec je povedal, da imamo vsi ljudje isto božansko podstat,
da je človeški razum neuničljiv in da so umrli še vedno v zavesti z nami.

Budist je povedal, da je pač ta tragedija umrlih posledica njihove karme,
da bodo zdaj vsi prišli pred Budo in se vsi ponovno nekje vrnili.

Musliman je povedal, da je to bila volja Alaha, iz katere se vsi lahko nekaj naučimo in preučimo naša dejanja.

Kristjan je povedal, da za vse ne bi smeli kriviti Boga in bi se morali osredotočiti na reševanje preživelih.

Piše: Miran Zupančič


Dvom, strah; oboje obstaja. Strah ni kot se običajno reče: "Znotraj je votel od zunaj ga pa nič ni." Strah je misel, da nam bo neka stvar šla narobe, čeprav za to nimamo nobenega tehtnega razloga.

Dvom ali negotovost sta para vere in gotovosti. V današnjem svetu računalniki določajo prihodnost človeštva. Politiki in ostale vodilne strukture poskušajo razumeti in obdelati informacijske tokove, ki prihajajo do njih, in nanje uravnati vodenje gospodarstva. Toda občutek negotovosti ali dvoma ostaja. Bo res vedno vse potekalo po načrtu?

V naravi je odraščanje vezano na nepreklicne zakone. Seme kali, korenine se vraščajo v tla in stebla se lepo vpijejo k svetlobi. To je gotovo, ni dvoma. Veje in listi se razširjajo v krošnjo in številni listi naznanjajo bogato rodnost. Ves razvoj sledi zakonom silnicam narave. Z obrobja gozda v daljavi se dvigajo prve veje, ostra linija zarisuje vrhove dreves. Vmes se razvijajo krošnje, zunaj linije ni ničesar. To pomeni, da gre za omejeno, zaključeno razvojno polje. Tako kot je človekova največja telesna višina odvisna od različnih klimatskih in geoloških pogojev, so tudi istovrstne rastline v gorah nižje rasti kot v nižini. Mar niso podobni zakoni vplivali na razvoj biološkega človeka? Ker pa se spreminjajo sevalni pogoji in prihajajo na dan novi, doslej skriti, nevidni naravni zakoni, se spreminja tudi življenjski prostor človeka, živali, rastlin in mineralov. Spreminjajo se torej smernice, s katerimi se mora usklajevati življenje na Zemlji.

Bog, naredi me orodje tvojega miru.
Kjer je sovraštvo naj posejem ljubezen.
Kjer je krivica, naj posejem oprostitev.
Kjer je dvom, naj posejem vero.
Kjer je obup, naj posejem upanje.
Kjer je tema, tja bi rad prinesel svetlobo.
Kjer je žalost, naj posejem veselje...

Ti in jaz in mi vsi smo otroci matere zemlje,
saj tudi vsakega od nas sestavljajo vsi njeni elementi
in vse njene kovine lepo razporejene po telesu.
Le te so pretvorniki elektromagnetnih valovanj,
ki tečejo skozi naše živce.

Če doma gojiš kakšno rastlino,
lahko kaj hitro opaziš njeno bujno rast,
ob tvoji vsakodnevni pozornosti, ki jo posvečaš njej
in njen hiter propad, če jo zanemariš in nanjo čisto pozabiš.

Tvoja stvar je, ali verjameš, ali ne,
da je tudi naš planet zemlja živo Božansko bitje,
ki čuti in diha in ki ima tudi svoje želje.

In kakšne so njene želje?

Da bi vsa njena bitja živela v čim večjem sožitju
in da bi ji namenjala vso tisto pozornost,
ki si kot naša gostiteljica in planet mati tudi zasluži.

Ti sam zase veš,
kolikokrat si se ji zahvalil za vse plodove,
ki ti jih poklanja ves rastlinski živelj skozi tvoje življenje.

Piše: Miran Zupančič

Veliko vprašanje našega časa je, ali bo človek postal kdaj Človek?

V današnjem času je tukaj prisoten trenutek, ko se vedno več stvari razodeva. To je velik trenutek svetovnega preobrata, zasuka naše zavesti za vso človeštvo. Velika Svetloba Boga je zasijala preko vsega sveta in človeštvo se in se bo v velikih skupinah vedno bolj in bolj prebujalo. Možnosti človeštva bodo v prihodnosti velike, človek bo vedel kaj je božanski načrt in kaj ni, to moč razločevanja duhov bo dobil vsakdo. Posledica bo temeljita sprememba celotne družbe.

Zaradi tega svetovnega procesa je 21. stoletje zelo pomembno. Ne zaradi tega, ker bi napočila Apokalipsa, oziroma konec časov, sploh ne, pač pa zato, ker je v velikem vesoljnem času spet napočilo obdobje čiščenja in žetve za vse ljudi, da se zaustavijo in razmislijo o bistvenem. Vsak bo soočen s tem ali je notranje pripravljen ali ne. O tem je, dejal Jezus Kristus naslednje: "Pazite, kaj poslušate (da ne boste zapeljani od lažnih)! Po meri katero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. Kdor namreč ima, se mu bo dalo še več, in kdor nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima." Kako to pravilno razumeti?

Ne samo, da je Bog ustvaril tebe kot človeka,
ampak ti je celo približal Njegova nebesa,
na prag tvojega lastnega diha,
na prag tvojega čuteče-usmiljenega srca,
kot tvoje izpolnjujoče vibracijsko polje duha,
duha tvoje notranje svetlobe in zvoka
in tvojega nesmrtnega nektarja,
vedno skozi sina nekesajočega se človeka,
kateremu je njegov lasten dih svetinja,
kateremu je njegov lasten dih,
njegova božanska hierarhija.
Spoznaj to skrivnost svojega diha. :)

stojči Stojan Svet

Piše: Miran Zupančič

Tudi meni je drago pri srcu, ko se ulovimo v vibraciji, ki ne izvira iz tega sveta, a deluje v ta svet.

Molite za pomoč, kajti te božanske sile lahko naredijo to, kar mi z našo voljo ne moremo. Tu ne pomaga nobena tehnika na sebe, ampak moraš dobiti pomoč od zunaj, in s to pomočjo, ki povezuje ljudi, ti ljudje pridejo nasproti, da ti pomagajo, druge variante ni!

Jaz sem Stvarnik vesolja.
Sem oče in mati vesolja.
Vse je izšlo iz mene.
Vse se bo vrnilo vame.
Um, duh in telo so moja svetišča,
v katerih Jaz uresničuje
moje najvišje bitje in postajanje.

Maitreja

Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec.

Giordano Bruno (1548-1600) je bil prvi oznanjevalec neskončnega, z življenjem napolnjenega vesolja. Zato je imel za svoje pisanje na voljo le šestnajst let. Kopernik (1473-1543), ki je živel pred njim, je v svojem epohalnem delu "O kroženju nebeških teles" sicer razložil, da se Zemlja vrti okoli Sonca, obdržal pa je prepričanje o kristalni krogli, na kateri naj bi bile pripete zvezde stalnice. To je bila srednjeveška podoba sveta, po kateri naj bi Zemljo obdajala steklena krogla, kateri je Giordano v svoji misiji razbil okno in s tem to teorijo.

Za Kopernika je bilo Sonce središče neskončnega vesolja, kar je pojasnil v diagramu, v katerem se je skliceval na Hermesa Trismegista. Kopernikovo razmišljanje je čisto matematično. Spodbuda, da je sledil že v antiki izraženi ideji, da se v nasprotju z vsem čutnim dojemanjem Zemlja le vrti okoli Sonca, pa je vzklila na ravni duše. Odločilni vpliv na Kopernika in Bruna so bili hermetični spisi. Bruno pa je Kopernika še nadgradil in je v svojih filozofskih dialogih dokazoval neskončnost vesolja. Za njega se je govorilo, da je osvobodil človeškega duha in znanost iz tesne, zatohle ječe. Vendar je Bruno pod pojmom znanost razumel nekaj povsem drugega, kar se razume danes.

Cvetlica, ki nikdar ni videla sonca, in cvetlica, ki se je srečala s soncem, nista isti. Ne moreta biti. Cvetlica, ki ni nikdar spoznala sončnega vzhoda, ni nikdar spoznala vzhajanja sonca v sebi. Je mrtva. Je samo možnost. Nikdar ni spoznala svojega lastnega duha. A cvetlica, ki je videla vzhajati sonce, je videla vzhajati nekaj tudi v sebi. Spoznala je svojo dušo. Zdaj cvetlica ni zgolj cvetlica; spoznala je svojo globoko, razgibano notranjost.

Kako ustvarimo to notranjost v sebi? Buda je iznašel metodo, eno od najmočnejših metod za ustvaritev notranjega sonca zavedanja. Pa ne le za njegovo ustvaritev: metoda je takšna, da ne ustvari le notranjega zavedanja, temveč zavesti obenem omogoča, da prenikne do celic v telesu, do človekovega celega bitja. Metoda, ki jo uporablja Buda je znana ko anapana sati joga - jogo zavedanja vdiha in izdiha.

Dihamo, vendar dihamo nezavedno. Dih je prana, dih je elan vital, - vitalnost, življenje samo - pa vendar je nezavedno. Ne zavedate se ga. In če bi se morali zavedati dihanja, zato da bi dihali, bi umrli, prej ali slej bi pozabili nanj. Ničesar se ne morete nenehno spominjati.

(Vsi nosimo ogenj (norosti) pod svojim plaščem, le da ga znajo nekateri bolje skriti.)
(Švedski pregovor)

O smislu življenja navadno začnemo razmišljati takrat, ko ga v svojem življenju začnemo izgubljati. Zanimiva pa je ugotovitev, da človeka smisel življenja tem manj zanima, čim bolj postaja odvisen od kakršne koli omame. (Tudi pretirano delo je omama.) Človek se ne more meniti za smisel življenja, ker je čedalje bolj omamljen, pa tudi njegovi svojci doživljajo, da postaja njihovo življenje nesmiselno in brezizhodno, kajti zavestno osmišljanje življenja je eno najglobljih in najzahtevnejših opravil. Tem bolj, ker zahteva, da svojo življenjsko pot dosledno usmerjamo po življenjskem smislu, ki ga odkrivamo. Res pa je tudi, da je med ljudmi mnogo takih, ki si ne znajo odgovoriti na vprašanje, kaj je smisel mojega življenja.

Kaj je pravzaprav smisel življenja? Ali je to, da smo srečni? Sreča je navadno kratkotrajna in ne odkriva pravega smisla. Morda bi lahko rekli, da je nekakšen smisel osveščen človek, polnokrvno zakoreninjen v sodobnem svetu. Ima notranjo trdnost in mir, živi skladno s samim seboj, z naravo in drugimi ljudmi, in če je poročen, v sorazmerno skladnem zakonu in urejeni družini. Ob vsem tem pa doživlja stalno zadovoljstvo.

iz knjig Maitrejevo poslanstvo; Benjamin Creme

Kako se deve razvijajo in kakšna je njihova povezava z našo evolucijo?

Deve se razvijajo skozi evolucijo občutkov, zaznavnega zavedanja. Mi se razvijamo z razvojem uma. Smo sinovi uma, one pa so hčere občutij. Njihov razvoj napreduje, potem ko se vedno bolj zavedajo tega, kar je, tu in sedaj, kar obstaja v življenju, v materiji, v vibraciji, v vsem, kar si lahko zamislite pod pojmom stvarstvo. To je njihova izkušnja; nenehno zaznavajo življenje in materijo in napredujejo v zavedanju, kakšna sta. Mi s čutili počnemo prav to, vendar gremo še dlje. Deve, vsaj tiste pod človeško ravnijo, o tem ne razmišljajo, ne delajo z umom. Ne ukvarjajo se z umskim delom, njihovo področje je čutno zaznavanje. Med razvojem se jim poveča sposobnost zaznavanja, saj lahko občutijo najmanjše spremembe vibracije. Postopoma razvijejo vedno večje zaznavanje vsega tistega, kar je.

Seveda počnemo do neke mere to tudi mi. Umetnik, slikar ali glasbenik, mora prav tako razviti skrajno pretanjeno zaznavno zavedanje. Če je glasbenik, mora razviti zaznavanje zvokov, če slikar, mora biti sposoben ločiti dve rdeči barvi, npr. oranžno rdečo in modro rdečo. Vse to zavedanje je prečiščevanje naše zaznavne izkušnje.

Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

V prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo v srednji Evropi kulturno življenje na visoki ravni. To je bil čas idealizma, ki so ga ustvarili veliki misleci in pesniki kot Hegel, Kant, Goethe, Schiller, Humboldt, Fiche. Bila je velika borba odnosa vere do razuma, za moralo človeka in za vprašanje njegovega svobodnega odločanja o sebi in je ustvarila prekipevajočo evforično kulturno duhovno klimo. V taki atmosferi je zrasel Karl Marx, preplavljala ga je.

Karl Marx v globini duše ni bil kakšen goreč ateist, kajti v ohranjenih njegovih zgodnjih dokumentih je najti nekaj zelo visokih idealov, ki so ga močno poduhovljali, a tudi neizogibne notranje boje, ki jih je moral ob tem preživljati. V njegovem maturitetnem spisu, v katerem razmišlja o izbiri poklica, pravi takole: "Vsak ima pred očmi svoj cilj, ki se mu zdi velik, ki tudi je velik, če ga vodi najgloblje prepričanje, najbolj notranji glas srca, kajti božanstvo ne pusti zemeljskega nikoli povsem brez vodstva; govori tiho, vendar zanesljivo." In nadalje: "Glavni usmerjevalec, ki nas mora voditi pri izbiri stanu, je blagor človeštva, naša lastna dopolnitev za blagor sveta okrog sebe."

To je zaupanje v božansko vodstvo, vendar se stoji močan konflikt v božjem V eni od njegovih pesmi iz istega časa "Molitev obupanca" je zapisal:

"Bog mi je vzel vse,
me potisnil v prekletstvo in jarem usode,
njega svetovi pogrešajo vse, prav vse!
Le eno ostalo je, saj maščevanje tu še je!"

piše: Elena Danev

Aboriginsko obredje, magija in zdravljenje

Z obredjem Aborigini priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo - Aboriginski tradicionalni zdravilec je oseba z veliko duhovno močjo in najprej odkriva duhovni vzrok bolezni - Čarovnik vnaša v človeka zle duhove

Obredje - za priklic novega življenja
Stvaritelji so torej ustvarili vse pojavnosti, ki jih zmoremo opaziti v krajini - človeka, živali, rastline, kamne - da bi prebivali skupaj v harmoniji (kot so nekdaj Aborigini z vsem). Stvariteljske ustvarjalne sile v krajini so še vedno žive in morajo biti žive. Aborigini jih zato vedno znova priklicujejo in revitalizirajo s cikli obredov. Kajti čeprav so nevidni običajnemu človeškemu videnju - so stvaritelji ohranili vitalno življenjsko silo, ki ima moč, da pronica v življenje ljudi in vsega ustvarjenega in vse to znova in znova oživlja.Torej je tudi magično obredje in verovanje avstralskih domorodcev neizogibno povezano z njihovimi totemskimi stvaritelji, ki so ustvarili svet v času sanjanja. Še dandanes se Aborigini zato zbirajo na svetih prostorih ali točkah, kjer z določenimi obredi priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo.

S svetimi točkami, ki imajo posebno duhovno moč, je posejano ozemlje slehernega aboriginskega klana. Posamezni klani in posamezniki znotraj njih so odgovorni za vzdrževanje določenih svetih točk. Zanje skrbijo na različne načine. Ščitijo jih pred (belimi nemodrimi) vsiljivci, ki niso zreli za obisk teh točk ter točke tedaj, ko je potrebno, oskrbujejo s primernimi obredi. Točke oblikujejo del obredja vsakega klana. Odgovornost za sveto mesto je porazdeljena med vse pripadnike nekega plemena v določeni krajini. Vsak član plemena ima posebno nalogo v obredu. Aborigini se zavedajo, da je vsaka nemarnost ali brezbrižnost v igri obreda lahko vzrok za škodo v naravi - če se obred ponesreči, lahko zmanjka vode, klan napade čudna bolezen ali kakšne živali. Aborigini tradicionalno verjamejo, da vsakogar, ki zanemarja svoje dolžnosti pri obredjih, doleti kazen, ki je bila sankcionirana že v času sanjanja (v pračasu, v času Resnice). In vedo tudi, da je vsako nespoštovanje narave in njenih zakonov nekega dne kaznovano. Zato ne kradejo, ne ubijajo in ne posiljujejo nikogar in ničesar, ne na takšen ne na drugačen način.

Piše: Miran Zupančič

O dobroti je takole; kar pride z dihom v človeka je običajno čisto in to ni problem, poanta je, kaj z izdihom oddajaš! Med vdihom in izdihom je temeljna razlika vsakega človeškega bitja, saj gre tu za bistvo dihalnega polja v človeku. V predelu vratu pa do predela prsnega koša in srca je to dihalno polje, ki je pri človeku povezano z višjimi čustvi.

Če gledaš na daljavo v ta opisani predel, vidiš jasnovidno pri človeku veliko. Ljudje s čistim srcem imajo v tem predelu svetlo zeleno barvo avre, kar govori o njihovi plemenitosti njihovega višjega čustvenega življenja. Ljudje pa, ki se samovarajo ali pa so egoisti, sebičneži, samoljubneži in hladne osebe pa imajo ta predel temno sivkasto-meglene sluzaste gmote. Kdor ima ta eterični vid odprt lahko vidi te razlike, ki natančno kažejo resnično stanje pri človeku.

Prevod iz knjige Zen Wisdom za 20. oktober (Timothy Freke)

Vesolje pojavov je kot film, ki ga projiciramo na prazno platno. Film je neprekinjen niz slik, ki se spreminjajo. Včasih se pustimo zapeljati in se poistovetimo z liki, ki se pojavljajo na platnu.

Potem se z njimi smejimo in jokamo, napihujemo se od ponosa, ali pa se razburimo in smo napeti. Kljub temu pa liki niso realni in ko projektor ugasne, vsi liki, ki so nam bili tako blizu, izginejo, razblinijo se v nič. Izginejo skupaj s svojo ljubeznijo, s svojim sovraštvom, veseljem, svojimi skrbmi, pustolovščinami in spletkami.

Svet je kot film na platnu ; bežen, brez substance, prazen. Celo tisto, kar imenujemo svoj jaz, se pri podrobnejšem opazovanju kaže samo kot pojav brez končne resničnosti.

venerable THICH THIEN-AN
Hvala za prevod K.

Sedim.
V belo steno strmim.
Na potniški vlak posedim misli,
ki pripelje mimo.

Najenostavnejši in najmočnejši način služenja človeštvu in pomoč v preobrazbi našega sveta.

Velika invokacija

Iz točke Luči v Umu Boga
naj Luč razsvetli umove ljudi.
Naj se Svetloba spusti na Zemljo.

Iz točke Ljubezni v srcu Boga
naj se Ljubezen prelije v srca ljudi.
Naj se Kristus vrne na Zemljo.

Iz središča, kjer je poznana Volja Boga,
naj Namen vodi majhne volje ljudi,
Namen, ki ga poznajo in mu služijo Mojstri Modrosti.

Iz središča, ki se imenuje človeški rod,
naj se izvrši načrt Ljubezni in Luči
in naj zapečati duri, za katerimi kraljuje zlo.

Naj Luč in Ljubezen in Moč
obnovijo načrt na Zemlji.