OKOLJSKI KVIZ

Ali veš, kakšen ogljični odtis ima povprečen prebivalec Slovenije? 

Poznaš odgovor na vprašanje, koliko hrane zavržemo letno v državah EU?

Koliko ton mikroplastike vsako leto zaide v oceane in morja?

V okoljskem kvizu lahko preveriš svoje znanje o stanju narave in okolja.

Izveš pa tudi nekaj novega o tistih, ki si za ohranjanje in obnovo narave ter okolja prizadevajo vsak dan - o civilni družbi in nevladnih organizacijah s področja okolja.

Ministri EU omahujejo pri zahtevah glede reciklaže litija iz odpadnih baterij  in zaščite človekovih pravic
Okoljski ministri so na srečanju povedali, da želijo odložiti uvedbo že tako šibkih zahtev glede recikliranja baterij in preverjanja dolžne skrbnosti proizvajalcev baterij. Vlade želijo da proizvajalci baterij pridobijo le 35 % vsega litija v rabljenih baterijah šele z letom 2029, kar je kar tri leta pozneje, kot je predlagala Evropska komisija.

O predlogu so 10. marca že razpravljali evropski poslanci, ki so podprli nova pravila glede človekovih pravic in okolja na področju baterij. V skladu z osnutkom zakona bi morali biti proizvajalci baterij deležni pregledov svojih dobavnih verig za odkrivanje in odpravo morebitnih kršitev okoljskih ali človekovih pravic.

Novo poročilo: nacionalni cilji zmanjšanja emisij do leta 2030 bodo odločali o naši podnebni prihodnosti
Najnovejše poročilo z naslovom »Izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj na nacionalni ravni. Pridobljene izkušnje in priporočila projekta LIFE Unify«, pripravljenem v konzorciju LIFE Unify, vsebuje priporočila o tem, kako okrepiti in izboljšati omenjeno uredbo na podlagi izkušenj, pridobljenih na nacionalni ravni. Analizo izvajanja uredbe in priporočila za Slovenijo smo pripravili v Focusu. 

Decembra 2020 so voditelji EU potrdili zavezujoč cilj vsaj 55 odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar je napredek glede na prejšnji cilj EU (minus 40 odstotkov).

WWF poziva mesta in kraje, da se vključijo v akcijo Ura za Zemljo

Ura za Zemljo - največjo svetovno prostovoljno akcijo za reševanje našega planeta obeležujemo 26. marca ob 20.30 uri z izklopitvijo razsvetljave.

V soboto, 26. marca ob 20.30 uri, bo akcija Ura za Zemljo, ena največjih svetovnih civilnih okoljskih iniciativ, znova združila ljudi po vsem svetu, da bi pokazali svojo predanost planetu.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec naj nemudoma popravi škodo, ki jo je povzročil razvoju sončne energije v Sloveniji, in preneha zavirati pridobivanje sončne energije v Sloveniji.

Nedopustno je, da Eko skladu zmanjka sredstev za podporo, operater omrežja pa zavrača priklope elektrarn na omrežje v času energetske krize in draginje ter ob izjemnem zanimanju gospodinjstev za samooskrbo s sončnimi elektrarnami.

Pričele so se čistilne akcije, Ekologi brez meja s priporočili za nadgradnje

Ekologi brez meja vabijo k udeležbi na čistilnih akcijah in pozivajo k ohranjanju okolja tudi preostalih 364 dni v letu. 

V vseslovenskih akcijah Ekologov brez meja, ki po udeležbi še vedno veljajo za svetovni rekord, je bilo iz narave odstranjenih 20 tisoč ton odpadkov. Ostajajo bremena, ki čakajo na sistemske rešitve, medtem pa se sprehajalne poti, parkirišča in obcestni jarki polnijo z večinoma plastično embalažo.

Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj napovedujejo drugo izvedbo Dneva v rabljenih oblačilih. K sodelovanju vabijo posameznike in organizacije.

Organizacije, ki jih je združil projekt Obleka naredi človeka, po lanskoletni uspešni izvedbi nadaljujejo z izpostavljanjem pomena ponovne uporabe oblačil. Raziskava, ki so jo izvedli, je razkrila, da delež prodanih oblačil iz druge roke znaša manj kot 1 %, še redkeje pa se v Sloveniji poslužujemo izposoj. Po drugi strani pa letno v povprečju vsak od nas zavrže 12 kilogramov oblačil.

Svet bo končno dobil nov pravno zavezujoč sporazum o onesnaževanju s plastiko
WWF pozdravlja odločitev Skupščine ZN za okolje, da prične s pogajanji o globalnem sporazumu o plastiki; in se zavezuje, da bo podprl delo pri pripravi tega zgodovinskega sporazuma.

Države članice ZN so se na Skupščini ZN za okolje (UNEA-5.2) soglasno strinjale, da bodo razvile pravno zavezujoč sporazum za odpravo onesnaževanja s plastiko. Sporazum bo, po Montrealskemu protokolu iz leta 1989, s katerim je odpravljena uporaba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, eden najbolj ambicioznih okoljskih ukrepov na svetu.

Rezultat sprejete resolucije ZN bo trden dogovor z globalnimi pravili in zavezami, ki pokrivajo celoten življenjski cikel plastike. Od držav, podjetij in družbe bo nabor omenjenih pravil zahteval odgovornost za odpravo onesnaženja s plastiko iz svojega okolja.

Zaradi ciljev EU se je prodajni delež električnih avtomobilov povzpel na 9 odstotkov

Toda brez ambicioznejših standardov EU za avtomobilske izpuste CO2 bi lahko rast prodaje električnih avtomobilov že letos upadla.

Prodaja električnih vozil v EU, spodbujena s cilji EU za izpuste CO2, je narasla že drugo leto zapored. Lani je bil vsak enajsti prodani avtomobil v EU popolnoma električen. Toda ta trend ni samoumeven.

V organizaciji Transport & Environment (T&E), katere član je tudi Focus, opozarjajo, da bo brez ambicioznih standardov v letu 2025 ter vmesnega cilja za leto 2027 rast prodaje električnih vozil v Evropi do konca tega desetletja upadla, saj bodo proizvajalci avtomobilov dali prednost ponovni rasti tržnega deleža avtomobilov na bencin in dizel.

Evropska mesta morajo bistveno okrepiti prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa. Danes objavljeno poročilo koalicije Clean Cities Campaign, katere član je tudi okoljska organizacija Focus, kaže na pomanjkanje napredka v 36 večjih evropskih mestih. Ljubljana se je na lestvici uvrstila na 28. mesto. Nobeno mesto ni bilo ocenjeno z odlično oceno.

“To poročilo je opozorilo vsem lokalnim odločevalcem in županom po Evropi. Mesta morajo resneje pristopiti k zmanjšanju emisij iz prometa in določiti jasne korake celovitega prehoda na trajnostne oblike prometa do 2030,” izpostavlja Barbara Stoll, direktorica Clean Cities Campaign, koalicije evropskih nevladnih organizacij in iniciativ, ki se zavzemajo za urbano mobilnost brez emisij do 2030.

Dolžna skrbnost na področju okolja in človekovih pravic: bo Evropska unija pustila žrtve na cedilu?
Evropska komisija je objavila težko pričakovani predlog zakonodaje, ki bi lahko omejila uničevanje okolja in kršitve človekovih pravic v okviru dobavnih verig izdelkov, ki jih trošimo v Evropski uniji. V okoljski organizaciji Focus pozdravljamo premik k večji odgovornosti podjetij do okolja in ljudi, obenem pa s številnimi evropskimi organizacijami civilne družbe opozarjamo na šibkosti predloga.

Predlog zakona, ki ga poznamo kot trajnostno korporativno upravljanje (Sustainable Corporate Due Diligence), obvezuje podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki delujejo v EU, da preprečijo in naslovijo škodo za okolje in ljudi v svojih dobavnih verigah. To je prvič, da bodo podjetja v EU odgovorna za povzročeno škodo, tudi s strani hčerinskih podjetij in posrednih ter neposrednih dobaviteljev.  

Svetovna organizacija za varstvo narave je sprožila regionalno kampanjo »Love It or Lose It«, s katero poziva vse, da imajo radi naravo, saj jo bomo sicer izgubili.

Na dan zaljubljenih je Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) sprožila regionalno kampanjo »Love It or Lose It« (Imej rad/a ali izgubi)https://www.wwfadria.org/sl/love/, s katero je leto 2022 razglasila kot ključno leto, da s svojimi dejanji pokažemo ljubezen do narave, od katere je odvisno celotno človeštvo.

Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu. V štirinajstih državah EU so potekale akcije z namenom ozaveščanja o kritično visoki stopnji krčenja svetovnih gozdov.

V pismu, ki smo ga naslovili na EU, pa nas je več kot 100 organizacij civilne družbe EU pozvalo, naj izkaže vodilno vlogo na področju varstva okolja in z učinkovito in močno zakonodajo poskrbi, da uničevanje gozdov ne bo več nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketu. 

WWF poziva Evropski parlament in Svet, da zavrneta delegirani akt o EU taksonomiji, ki ga je sprejela Evropska komisija
Evropska komisija je podlegla pritisku Francije in drugih držav (1) ter objavila pravila o trajnostnem financiranju, kar bo povzročilo ogromno škodo EU in globalnemu okoljskemu ukrepanju.

Komisija fosilni plin in jedrsko energijo uradno razvršča kot okolijsko trajnostna v skladu s EU taksonomijo - EU-jevim »Vodnikom za zelene naložbe« - kljub dejstvu, da fosilni plin ustvarja ogromne emisije, jedrska energija pa proizvaja visoko radioaktivne odpadke, s katerimi še vedno ne znamo pravilno ravnati.

"Zeleno" okrevanje EU ovirajo naložbe v fosilna goriva in ogrožanje narave
Najnovejše poročilo organizacij CAN Europe in CEE Bankwatch Network ugotavlja, da države v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vključujejo naložbe, ki bodo zelo verjetno škodile okolju in podnebju. Tudi slovenski načrt za okrevanje zaznamujejo premajhne naložbe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno škodljivi projekti za okolje.

Novo poročilo o doseganju “zelenega” okrevanja analizira načrte za okrevanje in odpornost (NOO) deset držav članic EU - Češke, Estonije, Madžarske, Italije, Latvije, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije. Analizo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost v sklopu poročila smo pripravili v okoljskih organizacijah Focus in Umanotera.

Nova pridobitev v mariborski občini
V Mariboru so v uporabo predali dva kotička za oddajo še delujočih aparatov. Kotički so označeni z rumeno tablo, po Sloveniji pa jih je sicer že 30.

Kotička sta v mariborskih zbirnih centrih Plinarniška in Lahova, sicer pa je v Sloveniji postavljenih 30 takšnih kotičkov. "Petnajsto leto, odkar zbiramo električni odpad v Sloveniji, ugotavljamo, da se uresničujejo napovedi, da je to ena najhitreje rastočih vrst odpadka.

V povprečju izgubimo okoli 120 gramov gumene zmesi na vsakih tisoč kilometrov vožnje, med posameznimi pnevmatikami so velike razlike. Delci odpadlih pnevmatik, ki ostanejo na in ob cesti, po nekaterih ocenah prispevajo kar tretjino količine mikroplastike v okolju.

Da bi preprečili širše onesnaženje z mikroplastiko, bi morali vsaj v vodovarstvenih območjih urediti zaprt sistem odvodnjavanja, bankine in zemljo blizu ceste, kjer se majhni delci nalagajo, pa občasno postrgati in poskrbeti za ustrezno odlaganje. Tudi v tem primeru velja, da je onesnaženje treba preprečiti že pri viru, torej bi bilo treba čimbolj zmanjšati količino odpadlih delcev s pnevmatik.

Vlada RS je sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki kot letnico prenehanja rabe premoga v Sloveniji opredeli leto 2033. Organizaciji Focus in Greenpeace Slovenija opozarjata, da se Slovenija, ki je kot predzadnja država EU sprejela letnico izhoda iz premoga, s tem pridružuje 5 drugim državam, katerih letnica ni skladna z zavezami Pariškega podnebnega sporazuma.

Glede na opozorila podnebne znanosti in cilje Pariškega podnebnega sporazuma, izhaja, da bi morale države OECD, vključno s Slovenijo, svoje premogovne elektrarne zapreti najkasneje do leta 2030. Organizaciji Focus in Greenpeace sta v sklopu procesa priprave strategije zagovarjali letnico 2030 kot edino sprejemljivo, a tekom priprave strategije so bile upoštevane le letnice 2033, 2038 in 2042.

Zadnjih sedem let je bilo globalno gledano najbolj vročih v zgodovini meritev, je sporočil evropski servis za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Znanstveniki so potrdili, da se je leto 2021 pridružilo predhodnim letom, ki podirajo temperaturne mejnike. Zvišujejo se tudi koncentracije ogljikovega dioksida in metana v ozračju.

Zadnjih sedem let je bilo globalno gledano "z veliko prednostjo" najbolj vročih sedem doslej, je na spletni strani zapisal evropski servis za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Lansko leto je bilo sicer peto najtoplejše v zgodovini, pri čemer je malenkost preseglo leti 2015 in 2018.

Umik avtomobilov iz mest prinaša trojno zmago - zmago za zrak, podnebje in lokalno gospodarstvo. Predstavljamo poročilo “Why fewer (polluting) cars in cities are good for local shops”, ki je nastalo v okviru kampanje Clean Cities Campaign (CCC)*.

Podatki, zbrani v poročilu, kažejo na učinkovitost politik, ki zmanjšujejo motorni promet v mestih. Ne le da so takšni ukrepi primerni pri zmanjševanju prevelike onesnaženosti zaradi prometa in hkrati pomagajo pri blaženju podnebnih sprememb, temveč ugodno vplivajo na prodajo.

V zadnjem času se precej odpira polemika o načinih ogrevanja in višini prihrankov v povezavi s tem. Glavna trditev, ki se je bomo dotaknili in označili kot mit ali resnico, je, da je IR-ogrevanje najdražji način ogrevanja v Sloveniji.

Čeprav je IR-ogrevanje razmeroma mlad grelni sistem, je na voljo že veliko informacij, podkrepljenih z izkušnjami specialistov na področju IR-ogrevanja in več kot 10.000 obstoječih uporabnikov, ki to trditev v celoti zavračajo.

Razumljivo je, da ljudje zagovarjajo tisto, kar najbolj poznajo, žal pa pri tem včasih ne upoštevamo prednosti inovacij, ki so lahko boljše od že znanih.

Mednarodna agencija za energijo (v nadaljevanju „IEA“) v svojem zadnjem poročilu „Renewables 2021 - Analysis and forecasts to 2026“ predpostavlja, da se bo svetovno povpraševanje po fotovoltaiki do konca letošnjega leta uspelo povečati za 17 odstotkov. Dosegli naj bi rekordno raven izgradnje tj. skoraj 160 gigavatov.

IEA pričakuje, naj bi se svetovna zmogljivost proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov do leta 2026 povečala za več kot 60 odstotkov glede na leto 2020. Namestili bi lahko 4.800 gigavatov zmogljivosti obnovljivih virov energije, kar je enako trenutni skupni svetovni zmogljivosti fosilnih goriv in jedrske energije. Vse je odvisno od ambicioznosti.

Nižja davčna stopnja v sektorju ponovne rabe - več priložnosti za lokalno gospodarstvo in razbremenitev okolja
Pod okriljem organizacij Focus, Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in socialnega podjetja Knof je tudi v Sloveniji nastala pobuda za znižanje davčne stopnje za sektor ponovne rabe.

S pobudo bi sektor dobil večji zagon, s tem pa prispeval h krepitvi lokalnega gospodarstva, manjši porabi naravnih virov in zmanjšanju količine odpadkov. Pobudo so predstavili na okrogli mizi, njen učinek v praksi pa je orisal bivši svetovalec švedske vlade, ki je znižano davčno stopnjo uvedla že l. 2016. Danes bodo pobudniki predlog poslali Vladi RS ter ga posredovali v javno razpravo preko njenega spletnega orodja predlagam.vladi.si.