Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 12. november 2006 @ 19:13 CET
Uporabnik: Ljuba
V majhni hosti sta na trhlem hrastu živela polha Pihec in Puhec. Imela sta mehka puhasta kožuha in napihnjena trebuha. Nič čudnega, saj sta se nenehoma hranila z želodom in žirom. Neprenehoma pa sta si bila tudi hudo v laseh.
Nekega hladnega dne sta hodila po mehkem mahu in iskala hrano. Med mahom na tleh sta oba v istem hipu zagledala majhno hrustljavo hruško. Oba hkrati sta jo hotela pohrustati.
"Tale hruška bo moja!" je pohlepno zapihal v Puhca Pihec.
"Ha ha ha, me že lomi smeh," se je hahljajoče napuhnil Puhec. "Hruška bo seveda moja, ti potuhnjeni oholi hlačon!"
"Ti si pa smrduh pa skopuh pa oderuh!" je Pihec hreščeče zapihal v brata Puhca.
"Ti si pa lenuh pa požeruh pa debeluh!" je nazaj hropeče nahrulil Puhec Pihca.
nedelja, 5. november 2006 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Nekoč je živela spominska knjiga. Bila je zelo zajetna, nihče ji ni mogel natančno prešteti strani. Zelo se je bala zanje. Bila je še nova, brez kakršne koli vsebine, a vseeno zelo privlačna za oko. Tičala je na polici med mnogimi njej podobnimi knjigami in knjižicami, a nobena se ni mogla primerjati z njo. Skrivnost je bila v njeni izredni rahločutnosti in smislu za lepoto. Ni pa bila prevzetna in nedostopna, njeno držo bi prej opisali kot previdnost. Priznati moramo, da jo je bilo kar strah, kaj se bo vanjo zapisalo in kako.
Verjetno bi kar umrla od groze, če bi jo v roke dobil nekdo, ki je brez srca. Zato je iz dneva v dan trepetala v srcu, a navzven je kazala prisiljen nasmešek, kakor so jo naučili njeni izdelovalci. Imela pa je srečo vsaj v tem, da je sedaj bila pod oskrbo nekega prodajalca, ki je bil z dušo in telesom navezan na reči, ki jih je moral prodati in je nekako čutil z njimi, zato je v mislih iskal vsaki izmed njih idealnega lastnika, pri čemer za glavno merilo ni vzel dobičkonosne plati, pač pa je ponudnika presojal bolj po značaju in prvem vtisu, ki ga je le-ta pustil ob srečanju.
ponedeljek, 23. oktober 2006 @ 14:54 CEST
Uporabnik: Ljuba
Vsakomur uspeh pomeni nekaj drugega!
Vsak malček je uspešen, kadar enkrat shodi,
uspešen tisti je, ki med bogate sodi,
uspeh je, če počne kdo kaj res koristnega.
Uspešen je učenec, ki petice zbira,
pa frajer, ki pozornost pri dekletih vzbuja,
uspešen ta je, ki se vsak dan zdrav prebuja,
športnik, ki po novih rekordih se ozira.
Uspešen je popevkar, ki album nov izda,
gradbenik uspešen je, kadar zida hiše,
uspešen je pisatelj, ki romane piše,
uspešen vsak poslovnež je, ki denar ima.
četrtek, 31. avgust 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Lea7
Otroci so naše največje bogatstvo. Zastanimo za hip in videli bomo kaj v njih
vzbuja radost in veselje. Niso to igrače, ki jih imajo na tone in še teh se
naveličajo v kratkem času. Radost je v vsakdanjem življenju. Življenje je lepo,
če ga le znamo živeti. Pravijo, da smo mi vzor otrok, vendar bi bil svet boljši
in lepši, če bi tudi sami kaj prevzeli od njih. Tako je nastalo naslednje besedilo
- Rad imam. Gabrovec Mirjana
MEDO
Medo mehek in močan,
z mano je vsak dan,
greje me, se mi smeji,
ob njem mi nikdar dolgčas ni
ponedeljek, 28. avgust 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Lea7
Besede, stavke, zgodbe vsega sveta sestavljajo črke. S črkami se začne naša
pot k znanju. Naj bodo naši otroci na prijazen način seznanjeni z abecedo, ki
jih bo vodila v svet zabave in domišljije. Da bi bilo učenje bolj pestro, sem
se domislila naslednjega besedila - Abeceda malo drugače. Gabrovec Mirjana
Abecedo moraš znati,
Besedam smisel dati,
Energijo v učenje vložiti,
Celotno snov si ponoviti.
Enkrat se abecedo boš naučil,
Dobrim knjigam posvetil,
A znanje tako si pridobil.
torek, 22. avgust 2006 @ 05:05 CEST
Uporabnik: Ljuba
Vsak človek se v življenju kdaj zlaže. Nemalo pa je takih, ki polega laganja tudi goljufajo, opravljajo, se prilizujejo, lenarijo, in nemalokrat tudi kaj malega ali velikega sunejo.
V živalskem svetu pa je bil kralj lažnivcev nedvomno mladi lisjak, ki so ga ostale živali poimenovale kar Lažnak, se že ve zakaj. Od poletja do pomladi je tako obilno lagal, da je od laganja nastajala okoli njega megla, ki se zlepa ni več razkadila. Kadarkoli so živali opazile meglo, so takoj uganile, da je v bližini lisjak Lažnak. In so jo ucvrle in oddrvele stran, da se je kadilo za njimi. Le kdo bi hotel imeti opravka z nepoboljšljivim lažnivcem?!
Kar pa je lisjaka Lažnaka silno jezilo!
Pa je razmišljal in si razbijal glavo, kako bi živali prelisičil in jih prepričal, da je nehal lagati. In se je domislil: