A tebe sem mislila, na tvoj odgovor
Dobr razmišljaš, si mi všeč Si mi dal mislt oz si dost dobrega naredu zame.... Zdej bom pa še več razmišljala....... ampak morm si narediti nekak "načrt" da se rešim vsega kar me mori, pot bo pa dolga to se zavedam!

h.girl,
Osho je enkrat izjavil, približno takole " Nič ni treba odpirati, samo ne zapirajte"

Enoastavno, a ne.... ni daleč od rešitve, vsaj za idejo.
;-)

Admin A.........tisto o borki ne zveni slabo.
;-)

ja važn da imam idejo
ste me glih tolk podkurli, da me res zanima, ali sm sposobna in če imam toliko moči da mi enkrat uspe premagat tole moje sr****

korak po korak, in vedeti je treba, da nikoli ne pozno vse začeti od začetka, če se spotakneš vstaneš se otreseš ter poskušaš spet in spet... samo brez panike

sigurno ti bo uspelo.

živila, ki vsebujejo triptofan - aminokislina iz katere nastane serotonin: dateljni, banane, slive, fige, paradižnik, mleko, soja, črni čokolad, pravi kefir.

sedaj pa spomnimo izraz: človek je to, kar on je. (v smislu s čim se prehranjuje)

Pogledamo recimo živali: mačka, ko spomladi zraste prva travica, takoj si poišče tisto, ki jo rabi in poje. Tudi naš organizem, ko njemu primanjkuje serotonina odlično se zaveda, da njemu to manjka in organizem ve, da to najbolj hitro dobi s hrano, ampak mi njemu hrano damo, samo kakšno, tisto, ki njo ne potrebuje in organizem začne le tisto napačno hrano zavračati. Veliko se govori o samo-zdravljenju, da telo samo ve kaj potrebuje, recimo nosečnice v nekaterih obdobjih točno vedo katero vrsto sadja ali zelenjave bi najraje jedli in potem se ugotovi, da prav v tem ali onem so točno tiste vitamine i druge snovi, ki so pomembni za bodočo mater in otroka. Res je, da naše telo nam sporoča, da s pomočjo hrane lahko dobimo manjkajoče snovi, mi pa nismo toliko razvili svoj posluh k
serotonin, odgovoren za občutek sreče in zadovoljstva. Razen više omenjenih živil za proizvajanje te snovi, so v veliki meri odgovorni tudi sončni žarki, ker je sonce eden od najpomembnejših naravnih virov, ki vzpodbujajo nastanek serotonina.



Našemu telesu, da bi si vzeli čas in užili tisto, kar telo potrebuje, zato se hitro nabašemo, ker želimo v trenutku zadostiti, ko potem čez nekaj časa pride do kemijskih reakcij in naši možgani sporočijo celotnemu telesu, da potrebne snovi niso dobili, telo začne zavračati užito hrano, in tako organizem postaja vse bolj lačen tiste snovi, ki je še vedno ni dobil. V tem primeru živil, ki vsebujejo aminokislino triptofan (iz njega nastane serotonin, snov, ki je odgovorna za občutek sreče in radosti). In zaradi tega, da vsakič minus je večji se prenajedamo bolj in bolj... in potem, ker občutka zadovoljstva ni telo je prevarano in se začne povratni refleks, oz. telo sporoča, da je rajši brez vsega kot da z tistim, ki njemu ne prinaša "zadovolstva" - serotonina - hormona sreče. Naše telo je zelo pametno, torej ve kaj dela, čeprav se nam zdi, da je to le v glavi, ja v glavi ampak najprej v hrani in kaj ona nam prinese, tudi v možgane.

Seveda pričakovati, da že v enem dnevu z uživanjem živil, ki vsebujejo dovolj triptofana je nerealno, celo tablete začnejo delovati šele po enem mesecu... torej biti izbirčni9m pri uživanju živil se je treba truditi več kot en mesec in to z vso vztrajnostjo, da spet pridobimo:

- zaupanje našega organizma
- ter nadomestimo minus, ki se je povečeval z vsakim napačno sestavljenim obrokom.




Primer: vzamemo živila z umetnim sladkorjem: v pravem sladkorju najdemo gljukozo, ki je sicer zelo pomembna hrana za naše možgančke, ne pozabimo, da delujemo v enem hipu na večjih področjih:

- vidimo hrano - vemo, da je sladko, v možgane gre impulz, da zdaj dobi hrano, ker celice z užitkom pohrustajo glukozko in so potem zadovoljne, proces se začne še preden živilo zaužijemo, saj v ustih se je že pojavila slina in seveda v možganih se pripravlja določena kemijska podlaga za druženje z glukozo in kaj se zgodi, ko jezik čuti sladko, v možgani gre impulz in le ta v organizem pošilja kemijske snovi, ki so značilne za sprejem glukoze, možgančki čakajo glukozo... glukoze pa ni nikjer! Laž, razočaranje, prevara in seveda lakota, ki prinese svoje posledice.

Taka laž nič ni manj stresna za organizem kot bilo-katera laž za našo psiho.



Poglej zdaj je pravi čas, da sestaviš tudi načrt prehranjevanja v katerega vključiš živila iz katerih tvoje telo bo dobilo serotonin, potem tukaj seveda obvezni sprehodi pod soncem, nekje v mirnem okolju, veliko iskrenega smeha (tudi smeh vzpodbuja nastanek hormonov radosti), beri vice, poglej si kakšno komedijo, torej tisto, kar te bo spravljalo v smeh. Ples - je najboljša telovadba ter ena iz med poti za sprejemanje svojega telesa.

srečno

Hej, moram se oglasiti, ker delate tisti, ki nam pravite, da stran od antidepresivov veliko škodo! Samo tisti, ki je šel čez pekel panike, strahu, telesne bolečine mi lahko reče stran od AD, tisti bo pa to težko rekel, ker ve, da so ga rešili. To je tako, kot bi rekel nekomu z zlomljeno nogo, ne rabiš gipsa. AD te fizično spravi skupaj razumete! Sama nisem mogla jest, ker sem imela občutek, da se bom zadušila, nisem mogla dihat, nisem mogla v službo, nisem mogla poskrbet za družino, za otroke. Ne mi nakladat, res ne! In ne delajte nam slabe vesti. Sprejmite nas takšne kot smo. Saj se vsak trudi na svoj način in vsak ima svojo pot. In verjemite, zelo se trudim, da se jih bom počasi znebila. Dragi moji sotrpini na AD, poslušajte sebe, ni res, da iz nas naredijo robote. Med drugim sem se v tem obdobju ogromno novega naučila in to delim z drugimi. Zato kar pogumno vsi naprej, tudi tisti, ki smo na AD smo vredni! Lep pozdrav vsem.

Čudovita, noben ti ni rekel in ne napisal, da si ničvredna. Vem pa, da to je napaka, žal. Imam trije prijatelje, ki so na antidepresivih, prvo leto so bili navdušeni, pozneje nič več. moja stvar je bila opozoriti in pokazati, da obstaja tudi druga pot mogoče težja je pa boljša. Vse drugo je tvoja izbira in se mene ne tiče.

V življenju sem doživel marsikaj, tudi s postelje nisem mogel vstati, ker me je treslo zaradi panik, tesnobe in "teme", mi je pa uspelo brez AD in drugega. Totej vem, kaj pišem. Srečno.

Preden se začnete zdraviti zaradi depresije, poglejte če ni vzrok organski, torej, pregledat železo, D vitamin in delovanje ščitnice ali nadledvične žleze.

Nan to sm si dala pregledati
Pa pravzaprav niti ne vem al bi res potrebovala AD, nikol se nism res tako počutila, samo ta bulimija me je izčrpala in pa preveč je bilo prisilnih misli. Nekak sm jih res iz obupa začela jemati, kot nekako čudežno tabletko, ki bi naj vse pozdravla, ampak vem da ni tako....
RE kako ti je uspelo? Mi lahko opišeš kako si živel, kaj si delal? (mislim za to da bi se pozdravil). si imel kakšen načrt?

happy girl, seveda ti bom napisal, ampak malo pozneje.

zdaj na kratko:
Kot prvo, sem začel iskati informaciji, kaj se dogaja z mojim telesom, vzroki, in tudi vzroki vzrokov. In nato ukrepal, najtežje je pri telovadbi , sčasom pa je bilo veliko lažje.
lp