Mojstrovina "mentalnega ujetnika".


"Composed in 1824, after the composer suffered through a serious illness and realized that he was dying, it is Schubert's testament to death. "

http://www.youtube.com/watch?v=z42GrmR4U2Y&feature=related



Želim vsem lep dan, v senci (dreves).

To sicer ni direktno primerljivo pa vseeno omenim. So nekateri v resničnem zaporu doktorirali, pisali pesmi, knjige. Saj imata najbrž tudi zapor in "zapor" svojo vlogo in namen. Se mi zdi, da status "zapornika" ni nujno v nasprotju s kakršnimikoli darovi, bodisi umetniškimi, bodisi intelektualnimi. Mnogi veliki sinovi človeštva so svoja človeška življenja žrtvovali tudi tako da so bili v prizadevanjih za boljši jutri obsojeni in kaznovani. Morda pa se je tudi omenjeni glasbenik žrtvoval ter na nivoju duše izbral mentalni zapor da bi tako služil človeštvu. Vsaka inkarnacija duše je po mojem nujno tudi neka oblika zapora, ujetništva. Morda res nagibam k utopičnemu idealizmu ter optimizmu, toda osebno verjamem da mora slejkoprej priti do rušenja zaporov ter osvobajanja vseh zapornikov in "zapornikov". Morda za nekatere čas še ni dozorel, ali pa oni še niso dozoreli, ali pa je celo zrelost sama tudi iluzija časa.

Ko že omenjaš dušo,kakšna bi bila tvoja definicija le--te?

Neki profesor mi je nekoč dejal:

"Življenje je zelo nevarno !"

"Še nihče ni živ prišel iz njega ..."

Vsako področje manifestne in nemanifestne stvarnosti je možno obravnavati iz mnogo različnih zornih kotov. Nič drugače ni niti v primeru odnosa do smrti. Lahko jo del umetniškega izražanja, lahko je suhoparno klinično fizično dejstvo medicinske obravnave, lahko je predmet filozofskih, psiholoških in mnogih drugih razprav, lahko pa nekaterim pomeni čisto nekaj drugega kot vse prej našteto in nenašteto.

Omenil ter izpostavil bom Ttibetansko knjigo mrtvih. Tibetanska kultura in tradicija za razliko od naše, smrt in posmrtno dogajanje obravnava zelo resno in odgovorno. Povedano med drugim vključuje zavedanje o posmrtnem življenju, ponovnih rojstvih, karmi in vsem ostalem, s čimer na vshodu živijo od malega, pri nas pa taka izkustva in spoznanja še zdaleč niso afirmirana. To, da Tibetanci smrt obravnavajo resno in odgovorno niso samo prazne besede. Oni imajo do potankosti izdelane postopke s katerimi zagotovijo in olajšajo posmrtni prehod življenja duše v skladu z zakoni evolucije za ta del obstoja človeka.

To kar v naših okoliščinah uporabljamo za temo v špekulativnih razpravah je pri Tibetancih živo prisotno zavedanje s katerim živijo in ustrezno ter odgovorno ravnajo. To vsekakor ne more biti samo slepa vera, običaj, tradicija. Gotovo mora biti podlaga takemu ravnanju izkustvo mnogih ljudi, ki pa za sedaj naši zahodni znanosti še ni znanstveno dokazljivo. Morda celo ni toliko problem najti tehniko za tovrstne poskuse, prej je ovira neafirmiranost drugačnih vidikov smrti.

Še komentar o profesorjevi izjavi glede smrti. So profesorji in "profesorji". O profesorjih ali bolje rečeno o šolskem sistemu pa dovolj pove nedavno objavljen članek na Pozitivkah, ki podaja zaključno izjavo najboljše dijakinje na neki ameriški šoli. Se zelo strinjam z njenim revoltom.
Ja, seveda tudi profesorji in šolski sistem so zelooo soodgovorni za klavrno mentaliteto te danes odhajajoče civilizacije.

Ali ostali budisti, ki nimajo tibetanskih obredov, niso dovolj odgovorni do umirajočih?
Njihovi pokojniki se ne inkarnirajo kot je treba?
Kaj pa ostale kulture in religije, zakaj bi recimo obsmrtni in posmrtni obredi kristijanov bili manj odgovorni in resni od tibetansko budističnih?

Nima to nobene zveze s šolskim sistemom, ampak z versko tradicijo in običaji.


Če bi pa jaz izbirala, bi zase najrajši takole.

http://www.youtube.com/watch?v=ptEowkL4gXU&feature=endscreen&NR=1

Lepo....praznovanje življenja.

Živjo osh- kosh, se spodobi odgovoriti na tvoje vprašanje. Nisem ezoterični znanstvenik oziroma znanstveni ezoterik da bi bil kompetenten za podajanje definicije duše. Ti pa povem kaj si pod tem predstavljam. Rekel bi temu morda posoda v kateri in preko katere se izraža zavest. Seveda pa ne gre za posodo EMO Celje, ali kakega drugega proizvajalca posode ampak s posodo mislim metafizično strukturo, ki ni neposredno merljiva in otipljiva z instrumenti ali čutili fizičnega sveta. Zadovoljen? Dodajam še da po mojem duša ni nekaj absolutno večnega, je pa relativno veliko daljšega trajanja kot fizično telo. Sklepal bi tudi da se duša med inkarnacijami tudi spreminja. Ampak to so že bolj ali manj špekulacije.

Nisem poseben poznavalec obsmrtnih obredov. Bi pa morda ob bok tibetanskim obredom morda dodal še židovske obrede glede na meni znano. S tem ne mislim trditi da v drugih verskih tradicijah ne obstaja kaj zelo podobnega, morda. Vendar ne gre za determiniranje naslednje inkarnacije. Mislim da je bistvena vloga pomagati individualnemu življenju pri prehodu, kot sem že omenil. Ta prehod je lahko sicer zelo mučen, dolgotrajen, lahko "pokojnik" celo obtiči v kakšni hiši strahov. Vse te stvari niso toliko rituali kot jih poznamo naprimer pri krščanstvu ampak bolj posmrtna alternativa, če se razumemo kaj hočem povedati. Kjer je znanje je tudi odgovornost.
Krščanstvo se naprimer izogiba pravemu znanju in raje ostaja pri dogmah, ki sicer niso nujno v nasprotju z znanjem. Ampak glede odgovornosti bi dodal še to, da je bila RKC ustanovljena z nekakšnim dekretom rimskega cesarja, ker je pragmatično ugotovil da s pobijanjem in mučenjem takratnih neinstitucionalnih kristjanov vere ne more zatreti, lahko pa si priredi inštitucijo da bo podpirala lažje vladanje. In taka je še danes odgovornost RKC z določenimi modifikacijami ter modernizacijami.

Izobraževanje je pomemben del in odraz družbe zato ne vidim razloga da ne bi bilo soodgovorno pri oblikovanju mentalitete ljudi. Res pa je tudi da večinoma ni neodvisno in potemtakem je tudi odgovornost relativna, ali jo ni.

Ne, nisem zadovoljen,Bralec. Nexus 6 ti bo veliko bolj razložil, kaj je duša :

http://www.youtube.com/watch?v=LuBToeQeeEU

Tale tvoj Purnanda Das je slab imitator Osho-ja.Če boš prebral njegovo ( tako je,Osho jo je prvi napisal ) knjigo Smrt- največja izmišljotina, se boš prav gotovo naučil več.

p.s.
Emo posoda .......

Sem vedno zainteresiran kaj novega se naučiti osh-kosh. Ali je tvoje "partizansko" ime na kakšen način povezano z Oshojem? Rad bi te namreč opozoril da je tudi ta gospod nekaj žaltavih razdrl za časa svojega življenja. Naprimer njegovo enostransko poveličevanje tantre ter kritika joge. Zdi se da ni bil dobro seznanjen s celostnim vidikom pojma joge in še bolj verjetno da ni imel dovolj izkušenj z jogo da je pisal o njej kot je pisal. Že povprečno napreden praktikant joge mu ne bi pritrdil v določenih navedbah.
Sicer sem pa tale članek dobil tako "spotoma" in ne poznam avtorja, vseeno pa se mi je zdel zanimiv.

Živjo osh-kosh, upam da nisi užaljen ko si kar utihnil. Ampak resnično ti povem da Osho mene ne prepriča preveč in ob tvojem “partizanskem” imenu se mi porodi celo poredna asocijacija Osho – v koš. Sicer pa kakorkoli že, nihče ni brez napak in pri Osho-ju sem jih kar nekaj odkril tudi sam zato mi ni posebno prepričljiva splošna referenca na področju ezoterike.

Pozdravljen bralec,
nisem nič povezan z Oshojem,mi je pa simpatičen in sem prebral veliko o njem in njegovih knjig.
Glede na to kar je napisal purnanda das,sem ugotovil da pač ne seže niti do kolen Oshoju,da je bleda kopija in to sem ti napisal.Kar misli povprečen praktikant joge,me pa niti ne zanima,ker ko bodo prišli na Oshojev nivo, bodo verjetno mislili drugače.
p.s.
ne se bat,užaljen pa nisem bil že dolgo,dolgo. pa tudi ne nameravam biti,ni dovolj časa....