Marija Plazar ni bilo mišljeno na žep g. Florjančiča, ampak na populacijo preostale duhovne stroke. G. Florjančič je srčen človek, to se "vidi" na daleč.

Osebno me je pritegnila sinhronizacija - čutna logika, katero sem preverjala..

Maraj

Mislim, da se nihče od mojega zadnjega meila ni premaknil čisto nikamor in to mi nekako res ni všeč, samo še bolj nesramni posti se pojavljajo, v načelu pa se gre za to, da še vedno prepričujete en drugega kaj in kdo ma prav.

Še enkrat vas pozivam, da se osredotočite na to, da greste čez svoje okvire in se tega resno lotite. Resno pa pomeni, da se sesavi skupina strokovnjakov, ki bo preverila, kaj je res na stvari.

GLEDE NA TO, DA SLOVIMO PO NAJVEČJI KONTRAVERZNOSTI NA SVETU - AFERA SODOMIJA, ZADNJI ČAS, DA SE SESTAVI.

Maraj

Spoštovani Lado Florjančič,

To ste pa pošteno zapretiravali, ko mi naložite na rame kar 250 procentov odgovornosti za možni propad človeštva! Kdo ima pravico s tako dokončno gotovostjo obsoditi nekega sočloveka za kolaboracionista domnevnih temnih sil iz vesolja na tak način, da je videti zrel za dosmrtno ječo? Od kod vam ta pravica? Odkar sva prijateljevala se nisva videla 25 let. Po čem sodite, da sem se medtem tako skvaril?

Napisali ste cel traktat o vašem pogledu na svet. In zakaj bi bil ta boljši od mojega? Kakšna je to etika, da v okviru vaše izpovedi povlečete mene na sramotilni oder in izrečete vsa možna prekletstva nad mano? Kakšen svetovni nazor je to, ki dopušča tako ravnanje, v katerem ni kanec občutja za sočloveka? Konec koncev nisem kriminalec, sem oče treh otrok in dedek petih vnukov, sem mož žene katero ljubim že več kot štiri desetletja. Gospod Florjančič, človek sem, ne pošast! Z vsem srcem ljubim umetniško delo in vem, da ne delam karkoli, kar bi lahko prizadelo soljudi ali druga bitja.

Ali se vam ne zdi nelogično, da mene etiketirate za kolaboracionista temnih sil, ko pa sem eden redkih, ki javno piše, skoraj v vsaki knjigi, če le tematika dopušča, o sprevrženi naravi teh sil? Zakaj se ne lotite množic, ki so brezbrižne do takšnih problemov? Mar niste brali v Auri, če se ne motim, je bila to februarska številka, ko na osnovi Andersenove pravljice o Snežni kraljici svarim pred silami, ki si podrejajo samo-odtujenega človeka?

Res pa je, da je med nama neka bistvena razlika. Vi gledate na te sile kot sovražnika, ki hoče zasesti Zemljo in uničiti nedolžno človeštvo. Moj pogled je drugačen. Jaz vidim, da smo ljudje množično pozabili na naše naravno in duhovno bistvo in se povsem predali enostranskemu razumskemu pogledu na življenje. Ta naša človeška samo-izgubljenost pritegne sile iz vesolja, ki so na določen način strupene. Ne bi se mogle pojaviti med nami, če nebi bilo vzroka v ljudeh samih. Oziroma – prosti bomo njihovega jarma samo, če se bomo ozavestili in ponovno povezali s svojim bistvom in razum uravnotežili s srčno inteligenco.

Pa še to: neverjetni ste s svojimi izmišljotinami! Govorite o nekih množicah mojih častilcev: ali ni čudno, da se ob vsej množici pisem v Mladini in Pozitivkah nihče ni 100 procentno zavzel zame, da bi me branil – res je bilo nekaj dokaj pozitivnih mnenj… Priznam, da sem bil na trenutke zgrožen nad tem dejstvom. Mislim si, 6000 ljudi je prebralo tele klevete…Ampak kot umetnik, ki se vse življenje ukvarja s temami, ki v danem času niso dobrodošle, sem se naučil stati na lastnih nogah in sem pripravljen sprejeti vsako kritiko. Odločno pa zavračam žaljive in nepreverjene obtožbe.

Vaše zagovornice trdijo, da se nisem pripravljen pogovoriti z vami. Seveda sem pripravljen na dialog, ne pa na pranje možganov. Poklical bi vas po telefonu, pa vaše številke ni v imeniku pod Sv.Anton. Mojo številko boste našli, pokličite me, da se dogovoriva za pogovor.

Lep pozdrav od Marka Pogačnika.

Dobro jutro, Slovenija!

No, Administrator, pa se je le premaknilo. Verjamem, da vam je že pohajala potrpežljivost, zlasti, ko smo videli in jasno zaznali, da g. Pogačnik odločno vztraja na stališčih, da je njegova zdraviteljska plat umetnosti nedotakljiva in neobčutljiva za razpoloženje nehotenih "uporabnikov". Morate razumeti tudi gnev ljudi, ki občutijo, kako je stvaritelju kozmogramov čisto vseeno, kaj si ostali mislijo in občutijo in kako je še vedno z vsem srcem navezan na to (npr. v Ljubljani) "DARILO", ki ga je daroval mestu Ljubljana v čast obeležja predsedovanja EU. Če si nekaj daroval, si dal od sebe in pika (če si res z iskrenostjo daroval, ne s kančkom preračunljivosti in skritih namenov). Kar dam od sebe kot darilo, ni nič več moje. Obdarovanec lahko naredi z njim, kar hoče. Nikoli ne plezam po policah prijateljev, ki sem jim kdaj kaj darovala, in preverjam, kaj se je zgodilo z mojim darilom. Dam od srca, on pa naj naredi z njim, kar ga je volja.

G. Marko Pogačnik. Čudi me, da se niste dokopali do telefonske številke g. Lada (v imeniku je morda res pod imenom njegove žene ali otrok, nisem preverjala, ni bilo treba). Njegovo številko najdete kar na prvi strani njegove spletne strani Peta dimenzija. Tam sem jo tudi sama takoj našla. Da se ne trudite preveč:

http://www.petadimenzija.si/
in na prvi strani:
05 653 30 70

031 377 505.

Spoštovani potrpežljivi Administrator - to je tisti premik, o katerem govorim uvodoma. G. Pogačnik morda le nakazuje, da ima tudi svojo človeško plat, saj se je lepo naštel tudi kot mož, oče in dedek. Tako kot morda njemu tudi nam ni vseeno za naše najbližje, pa tudi zase.

Upam, da se bo g. Lado lahko kmalu z veseljem oglasil in poročal, da sta se z g. Pogačnikom dogovorila o načinu sodelovanja v dobro vseh ljudi. Saj ne pričakujem besed v zmagoslavnem stilu: "Ja, g. Pogačnik je izgubil boj. Je poraženec ..." Nič v tem stilu. Le to, da sta našla kompromisno rešitev za vse.

To bi bilo pa eno najlepših daril Sloveniji ravno ob prazniku dela!

Gost še ni bil bil pravi čas za obliko, kot je mišljena.

Maraj

REŠITEV

»Halo. Marko Pogačnik pri telefonu. Govorim z Ladom?«
»Seveda.«
»Lado, saj te lahko imenujem prijatelj, kajne …. Veš, ne bi se rad ženskam zameril … Da se mi žena ujezi, pa še hčere naj skočijo name, pa pol Slovenk u luft … bo ferker…«
»Ja, lahko kaj pomagam?«
»Ma, ja, dajva po moško rešit tole. Saj veš, tole s kozmogrami. Sem mislil, da ne bo tako hudo … Zdaj pa naju vabijo, da skupaj nekaj narediva …«
»Ja, kar hitro se lotiva dela. Ga je veliko in malo časa je še ostalo. Takole predlagam – najprej rešiva tam, kjer najbolj gori. Takoj v Ljubljano in v Vipavo, potem pa v Maribor, pa Bukovniško jezero… Ojla, glej, koliko tega kamenja si natrosil po Sloveniji!«
»Ja, saj veš, ustvarjalni zanos … in ta magična moč nevidnih sil … je kar samo letelo, veš. Kaj bova zdaj?«
»Bova kar na vsakem konkretnem mestu nekaj ukrenila, ne moreva tega po telefonu. Tisti umetniški del na kamnih bova lepo v miru pustila, tudi tiste kozlo … ops, kozmograme pustiva, kaj hočeva. Saj vidim še druge rešitve. Ne bi pa rad, da rešujem kaj mimo tebe, veš.«
»Ja, ja, vidim, da res spoštuješ moje žulje. Kaj predlagaš?«
»Najbolje bo, da se ti s tvojimi občinarji pogovoriš, da boš malo osvežil zadeve okoli spomenikov, da ne bova kaj sumljiva, ko se bova motala okrog kamnov. Ostalo bova pa že, po moško, praviš, rešila. Brez besedičenj, macol in pesti. S pametjo in srcem, razumeš?«
»Razumem, razumem. Pa še nekaj. Tudi slovenski grb s kozmogramom rabi prenovo. Malo se je prah nabral na njem, tudi tisti zgodovinski. Saj tiste tri 6-6-6 zvezde s piramido navzdol, pa tri piramide triglavske navzgor res nekaj sevajo, ja. Se ne bomo več krancljali s propadlimi Celjskimi. A misliš, da lahko kaj drugega ven potegneva za grb? Kakšne aktualne slovenske prednosti in vrednote?«
»Ma, kako ne? Delavnost, pridne roke, odprto srce, možgani na pravem mestu… Kar razpiši forum, naj ti ljudje naštejejo pozitivnih vrednot, boš videl, kako se bo usulo. Dobre stvari naj nosimo na dokumentih, ne pa propad!«
»Saj sem vedel, da me boš razumel, Lado. Ampak, je fino videti in delati s temi nevidnimi bitji, a ne? Se mi kar smili ljudstvo, ki nima vpogleda v to.«
»Je že fino kdaj, ja, da kaj spregledam prej kot drugi. Pazi, je pa včasih tudi nevarno. No, pa saj to si sam videl. Je pa res veliko tega videti, saj ti 80 knjig ni bilo dovolj, da bi vse popisal, a ne?«
»Ja, ti Lado bi lahko tudi še kaj napisal, ko vidiš še več …«
»Mogoče bom, če bo čas. Najprej pa moram porihtat vse te tvoje bolnike, jih je še veliko, veš. Si mi dal dela!«
»Vem. Saj bi ti pomagal, pa ne znam …«
»No, važno je, da se takoj lotiva dela. Saj si pripravljen za to množico ljudi narediti vse za izboljšanje?«
»Seveda, Lado. Bova že jutri začela?« »Bova!«

Lado je odložil slušalo, se zazrl v nebo in angelsko petje se je razleglo po slovenski pokrajini.

Marko si je z roko podprl brado, se zamislil in zagledal v tla. »Nič, grem drva nasekat ženi, da bo podkurila. Potem ji pa hitro vklešem en velik srček v kamen, samo zanjo. Aja, saj res, svojo srčno zvestobo sem kar škratom pustil. Moram k njim po srce. Zdaj bo pripadalo samo moji ljubi ženki. Pa, saj kamen končno res ni le za vklesovanje kozmogramov. Bom kakšno ljubko mizico naklesal, pa stolčke, pa bova z ženko vnukece na njih pričakala tule pod to senčko …In zdaj samo še čista umetnost! « TAKO BODI!

Nekaj še manjka. Pogačnik mora napisati na kamen L J U B A. Prispodoba iz pravljice Zvezdica Zaspanka. Kdo pa je Zvedzica Zaspanka? Očtno Florjančič.

Maraj

Gospa Marija Plazar, vaš problem niso ne kamni, ne Pogačnik.
Veliko dela na sebi vas še čaka.
Srečno.

Nina!
Se strinjam. Vse nas čaka isto delo na sebi. Do zadnjega diha! In izdiha! Saj zato smo tukaj!

Res je tudi, da moj problem niso ne kamni ne g. Pogačnik. Tudi to drži. Moj problem so učinki kozmogramov. Kot vidim, niso le moj problem.