Trenutno je v obravnavi glavno orodje EU za spopadanje s podnebnimi spremembami – Uredba o delitvi naporov, ki zajema 60 % vseh emisij v EU. Uredba določa zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje emisij med letom 2021 in 2030  v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijami (promet, stavbe, kmetijstvo in odpadki). Podnebna razvrstitvena lestvica, ki sta jo pripravili organizacija Carbon Market Watch in mreža Transport & Environment, daje vpogled v stališča posameznih držav članic. Na podlagi indeksa uvršča države med tiste, ki se zavzemajo za okrepitev Uredbe in tiste, ki jo želijo oslabiti.

Države članice (z izjemo Švedske, Nemčije in Francije) namreč skušajo oslabiti predlog Uredbe s tako imenovanimi fleksibilnostmi (flexibilities), ki lahko močno ogrozijo zaveze, ki si jih je EU zadala s Pariškim dogovorom. Fleksibilnosti vključujejo začetno točko štetja emisij, ki bi morala biti realno stanje emisij leta 2020, pa je trenutno postavljena na povprečje  med letoma 2016 in 2018, prenašanje presežkov prihrankov emisij iz ETS sektorja v netrgovane sektorje ter prenašanja prihrankov emisij iz sektorja rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (Land use, land use change and forestry - LULUCF) v netrgovane sektorje.

Izjave: 

Femke De Jong, EU policy director, Carbon Market Watch:
“EU politicians portraying themselves as climate leaders should put their money where their mouth is by closing loopholes in the EU’s key climate law and pushing for more ambition. Only with determined climate action will lawmakers ensure that European citizens can enjoy the significant benefits of a decarbonised society, such as clean air.”

Carlos Calvo Ambel, transport and energy analyst, Transport & Environment:
“This is the most important climate law that will enable Europe to deliver on the Paris agreement. But the great majority of countries want to rig the law with loopholes so they can continue business as usual. Either Europe follows the lead of Sweden, Germany and France, which are going in the right direction though not far enough, or we should forget about our climate leadership.”

Slovenija se je uvrstila šele na 16. mesto, saj je v Bruslju močno zagovarjala prehod prihrankov emisij z naslova upravljanja z gozdovi v netrgovane sektorje, ki sicer v trenutnem predlogu Evropske komisije niso predvideni. Hkrati pa je Odbor za zadeve Evropske unije sprejel eno najambicioznejših stališč v EU (posnetek seje). Več o samem stališču in kako bi to lahko izboljšalo ambicioznost Slovenije si lahko preberete tudi v analizi razvrstitvene lestvice.

Izjave: 

Katjuša Šavc, strokovna sodelavka, Focus, društvo za sonaraven razvoj:
»Smo v situaciji ko imamo vlado, ki v Bruslju skuša oslabiti zastavljene cilje predloga Uredbe in stališče Odbora za zadeve Evropske unije državnega zbora, ki je sprejel eno najambicioznejših stališč v Evropi. Vendar stališče je bilo sprejeto in ne glede na to, kaj si vlada misli o njem, ga ne more ignorirati. Vsekakor pa si ne more privoščiti na evropski ravni še naprej zagovarjati fleksibilnosti, ki bodo še bolj razvodenele predlog Uredbe o delitvi naporov.«

»Dobro zastavljena Uredba o delitvi naporov bi prisilila odločevalce tako na nacionalni kot evropski ravni, da sprejemajo bolj trajnostne politike, ki bodo rezultirale v realnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz sektorja prometa, stavb, kmetijstva in ravnanja z odpadki. Šibka uredba žal ne bo ustvarjala istega pritiska in resnejši ukrepi za zmanjšanje emisij, bodo prestavljeni za nadaljnjih 10 let.«

Države članice trenutno usklajujejo skupno stališče o Uredbi o delitvi naporov. Ko bodo dosegle dogovor, se bodo začeli pogovori z Evropskim parlamentom. Končni zakon naj bi bil sprejet do konca leta 2017.