|  Tudi vi ob omembi pralnih plenic najprej pomislite na bele kvadratne bombažne plenice, ki smo jih uporabljali še pred dvajsetimi leti? A pralne plenice so se do danes spremenile tako zelo, da z njimi nimajo skoraj nič več skupnega.
No, razen tega, da jih še vedno lahko peremo in iste plenice uporabljamo od rojstva do kahlice za enega ali dva otroka. Oblika modernih pralnih plenic je podobna tistim za enkratno uporabo. Njihova uporaba je preprosta, zapirajo se z ježki ali pritiskači, ni jih potrebno likati ali dodatno zlagati, velikost pa se prilagaja z gumbi.
O tem, ali pralne plenice manj ali bolj vplivajo na okolje od tistih za enkratno uporabo, je bilo napisanega že veliko. Zato strokovnjaki skušajo vplive na okolje oceniti preko analize življenjskega cikla obeh vrst plenic, a v tem primeru tudi analize ne dajo enoznačnega odgovora. Ugotavljajo namreč, da se pralne plenice bolje odrežejo pri porabi surovin in odpadkih, medtem ko plenice za enkratno uporabo porabijo manj vode in električne energije.
Britanska agencija za okolje v analizi življenjskega cikla plenic iz leta 2008 zaključuje, da so okoljski vplivi pralnih plenic lahko višji ali nižji od plenic za enkratno uporabo, kar je odvisno predvsem od načina pranja in sušenja.
Starši lahko občutno znižajo vpliv na okolje tako, da:
- plenice sušijo na zraku kadarkoli je to mogoče,
- čim manjkrat uporabijo sušilec,
- ko menjajo naprave, izberejo energetsko učinkovitejše (A+),
- ne perejo plenic na temperaturi nad 60°C,
- perejo plenice v polnem stroju (tudi skupaj z drugim tekstilom),
- uporabljajo plenice še pri drugem otroku (izmenjava ali prodaja),
- s skrbnim doziranjem pralnega praška, uporabo pralnih oreščkov ali pralnih krogel.
Starši, ki se odločijo za plenice za enkratno uporabo, njihovega vpliva na okolje torej ne morejo spremeniti, medtem ko imajo starši, ki uporabljajo pralne plenice, na voljo vrsto možnosti, da te vplive bistveno znižajo.
Na trgu najdemo biološko razgradljive plenice za enkratno uporabo, ki jih je možno kompostirati. Zadrega nastane pri ugotavljanju kakovosti tako pridobljenega komposta, saj po izkušnjah iz EU praviloma presega dovoljene vsebnosti cinka v kompostu za neomejeno uporabo. Proizvajalci v otroške kreme namreč dodajo cinkov oksid, ker preprečuje vnetne reakcije in občutljivost kože na zunanje vplive. Vse plenice za enkratno uporabo, torej tudi biološko razgradljive, vsebujejo natrijev poliakrilat, ki ga ni možno kompostirati. Natrijev poliakrilat daje občutek suhosti v plenicah, krivijo pa ga za nastanek pleničnega izpuščaja in uroinfekta. Sporna je tudi prisotnost dioksina, ki nastaja kot stranski produkt beljenja papirja za plenice za enkratno uporabo. V njih je sicer prisoten le v sledeh, a je dioksin nevaren pri izredno majhnih količinah in je na seznamu najbolj rakotvornih snovi.
Starši, ki se odločajo za uporabo pralnih plenic, kot enega najpomembnejših navajajo zdravstveni vidik. Pri pralnih plenicah krem skorajda ni potrebno uporabljati, ker koža na dojenčkovi ritki ni vzdražena. Večina krem je namreč izdelanih na podlagi naftnih derivatov, z dodanimi dišavami in drugimi hormonskimi motilci. Na trgu je široka izbira pralnih plenic, narejenih iz naravnih, ekoloških materialov kot so konoplja, bambus, ekološko pridelan bombaž ali volna.Pralne plenice iz bambusa so narejene iz vrste moso, s katero se pande ne prehranjujejo in izredno hitro raste, nekatere vrste tudi do metra na dan. Vsebuje snov bamboo kun, ki deluje protiglivično in protibakterijsko, torej škropljenje takšnega bambusa ni potrebno. Ekološko pridelan bombaž pa je pridelan na naravi prijazen način, brez uporabe kakršnih koli škropiv in z gensko nespremenjenimi rastlinami.
V prid pralnim plenicam brez dvoma govori ekonomičnost. Za starše je nakup pralnih plenic občutno cenejši od tistih za enkratno uporabo. Za slednje v dveh letih in pol odštejejo okvirno 1.400 eurov, medtem ko jih nakup kompleta pralnih plenic stane okrog 400 eurov. Stroški plenic za enkratno uporabo se porazdelijo preko dveh let in pol, medtem ko je nakup pralnih plenic enkraten strošek, zato starši pralne plenice pogosto dojemajo kot dražje. Če bi plenice prali posebej, bi to v dveh letih in pol stalo dodatnih 120 – 190 eurov. Večinoma pa se perejo skupaj z drugim perilom in je torej strošek nižji, zaradi pogostejšega pranja pa je potrebnih manj drugih otroških oblačil.
Otrok do kahlice porabi okvirno 5.000 plenic za enkratno uporabo, kar letno predstavlja 874 kg odpadkov, ki večinoma končajo na odlagališčih, kjer razpadajo med 200 in 500 leti. Po statističnih podatkih se je v Sloveniji leta 2012 rodilo 21.938 otrok, ki bodo plenice uporabljali 2,5 let. Tako lahko grobo ocenimo, da letno nastane preko 38.000 ton odpadnih plenic, njihovo odlaganje pa nas vsako leto stane več kot 3,8 mio eurov. Za odpadne plenice namreč ne velja podaljšana odgovornost proizvajalca, kar pomeni, da nakupna cena plenic ne vključuje stroškov ravnanja z njimi potem, ko postanejo odpadek. Ta strošek v celoti nosijo gospodinjstva.
Plenice za enkratno uporabo predstavljajo 2 – 3 % odpadkov iz gospodinjstev. V krajih po Evropi, kjer ločeno zberejo preko 80 % odpadkov ugotavljajo, da plenice predstavljajo 15 % mešanih ostankov. Odpadnih plenic za enkratno uporabo ni možno kompostirati ali reciklirati, saj so sestavljene iz različnih materialov: plastike, bombaža, ostankov krem in fekalij. Zato se jih lahko odlaga le v zabojnik z mešanimi odpadki, zaradi vonja in drugih tveganj je zato te zabojnike potrebno pogosteje prazniti. To pa dviguje ceno odvoza in odlaganja odpadkov. Zvišujejo delež odloženih biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih, kar je v nasprotju s cilji EU o zniževanju njihovega odlaganja.
Številne občine in pokrajine po Evropi so se zaradi ekonomskih in okoljskih razlogov odločile, da na različne načine promovirajo in podprejo uporabo pralnih plenic. Mnoge med njimi staršem subvencionirajo nakup, kot na primer Flamska regija v Belgiji ter številne občine v Italiji. V španski pokrajini Katalonija zaradi zniževanja stroškov uvajajo uporabo pralnih plenic v vrtcih, okoljskih vplivov in kot dodatna spodbuda staršem. V Veliki Britaniji 80 % občin podpira njihovo uporabo, poznajo tudi specializirane pralnice za pralne plenice. Te delujejo tako, da starši tedensko oddajo plenice v pralnico in ob enem dobijo svežo zalogo, storitev pa zajema tudi možnost njihove oddaje in prevzema na domu. Tako se straši izognejo začetnemu nakupu pralnih plenic, saj jih skupaj s storitvijo pranja preprosto najamejo pri pralnici.
Poleg manj odpadkov, bolj zdravih ritk in nižjih stroškov, je uporaba pralnih plenic tudi spodbuda lokalnemu gospodarstvu. Pralne plenice namreč skoraj vedno izdelujejo mala ali srednje velika lokalna podjetja, ki jih imamo tudi v Sloveniji. Namesto večanja dobička velikim multinacionalkam tako prispevamo k razvoju gospodarstva doma, kar je v kriznih časih še kako dobrodošlo.
Piše: Erika Oblak
Vir: http://ebm.si/o/sl/ |
NE ZAMUDITE
