Izraz, ki je nastal v drugem desetletju 21. stoletja, je zdaj tudi sestavni del slovenskega besedišča, izraža pa nevarnost, ki jo prinaša pasivizacija družbe.
Nastal je, ko se je utrdilo spoznanje o posledicah projekta TEŠ 6, ki je po zaslugi pasivnosti politike in širše javnosti ena od najbolj zgrešenih naložb v tem stoletju.
Čeprav TEŠ 6 že leta ne obratuje več in so ga že dolgo tega zamenjale čistejše tehnologije pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, je še naprej simbol časa napačnih odločitev; posledice teh odločitev še vedno odplačujemo, bremenile pa bodo tudi naslednjo generacijo.
Zdaj je TEŠ 6 muzej na odprtem. To je spomenik, ki ozavešča o posledicah neukrepanja in sprejemanja klientelizma. Vsako leto ga obišče več kot 30 tisoč dijakov iz Slovenije in tujine. Od 2020 v prostoru tega muzeja potekajo tudi zaprisege novoizvoljenih poslancev.
Stalna razstava slikovito prikazuje, kaj vse bi lahko družba storila z milijardami, ki so po nepotrebnem končale v TEŠ 6.
Letnica 2020 je pomembna zato, ker je bila takrat sprejeta zakonodaja o materialni odgovornosti poslancev, ki jih obvezuje, da bodo iz svoje plače pokrivali stroške zavoženih naložb, ki bremenijo državljane.
Zakon je bil sicer predmet dveh referendumov in ustavne presoje, vendar je prevladalo naslednje mnenje: če mora državljan odplačevati dolgove, ki jih ni ustvaril in se bodo celo prenesli na njegove otroke, mora biti odgovornost tistih, ki bi to lahko preprečili, sorazmerna njihovim pooblastilom.
Zato ima še danes vsak državljan na vsakem plačnem izpisku postavko TEŠ 6, ki jo bo država prek naših davkov namenila za pokrivanje te naložbe.
Da se tešizem ne bi nikoli več ponovil!
Vir: www.zazdravje.net |