Večna dilema, vsaj za mene, je vprašanje ali smo se v svet polarnosti kot zavest prišli izkusiti sami ali pa je nekje na tej poti nekdo posegel v naše izkustvo in našo evolucijo.

“V naši realnosti je vse dvojno, vse ima pole, vse ima svoj par nasprotij.
Ekstremi se srečajo, vse resnice so le pol-resnice, vsi paradoksi se lahko uskladijo.
Prava narava polarnosti je, da so nasprotja enaka, le različna v stopnji ali razsežnosti.”

Na splošno mi je blizu razmišljanje, da v odsotnosti tistega kar ti nisi, ti nisi. To samo pomeni, da se ne bi mogli identificirati, če ne bi imeli nasprotja. Npr. ali bi lahko vedeli, da je nekdo vitek, če bi bili vsi debeli?

V naši tridimenzionalni izkušnji pa je kontrast med temo in svetlobo res dosegel velik razpon. Nekateri duhovni učitelji to razlagajo kot jo-jo efekt, kot nekakšno elastiko. Bolj kot bomo dosegli eno skrajnost npr. teme, bolj bomo razumeli drugo skrajnost svetlobe. Torej izkusiti moramo kaj nismo ali kaj nočemo, da se bolj zavedamo, kaj smo in kaj želimo.

To pa pripelje do vprašanja na začetku. Smo si res izbrali takšen kontrast? Mogoče pa le, iz nekega višjega aspekta.

Ciklično naš planet prehaja iz tretje v peto dimenzijo in izraz polarnosti pri marsikomu že izginja. Nekateri ljudje so svojo misijo že opravili in se že v res velikem številu prebujajo. To je res zaznati po letu 2012. Takšni posamezniki so že začeli opažati svoj dvig zavesti. Ogromno se jih npr. spontano odloča za veganstvo, ker čutijo, da ne morejo več prisostvovati pri krutem ravnanju do drugih zavestnih in čutečih bitij.
Tudi čas za njih ni več tisto, kar je bil recimo še 20 let nazaj. Vse gre nekako hitreje, leto je hitreje naokoli.
Dejstvo je, da se je Schumannova frekvenca zemlje iz 7,83 dvignila že na 12,3, kar pogojuje percepcijo krajšega dneva, ki je iz 24 ur prešel v 16 ur in manj. O tem pričajo znanstveniki, a nekateri se samo pogojno s tem strinjajo in na vse načine iščejo logične razlage.
Ta prehod in dvig zavesti pa ne odgovarja določenim elitam, ki nas poskušajo na vsak način zadržati v 3D materialističnem sistemu, kjer so še vedno izražena velika nasprotja, kjer je ego, ponos in čast za materialnim kopičenjem, edina prava pot.

S hitrimi koraki se premikamo v čedalje večjo zaslepljenost. Začelo se je rušenje ravnovesja med naravnim dvigom človeške zavesti in tehnološkim napredkom (če temu lahko tako rečemo). Pod nekakšno subliminalno pretvezo besede singularnost, ki nam podzavestno vsiljuje občutek enosti in povezanosti, bomo kmalu čisto prostovoljno pripravljeni zamenjati svojo zavest in povezanost z izvorom, s kolektivno priključitvijo na umetno inteligenco.
Vir Wikipedija: »Sama beseda singularnost je hipoteza, da bodo inovacije s pomočjo umetne inteligence pripomogle k tehnološkemu razvoju človeške civilizacije«

Osebno opažam, da smo že v vrtincu velikih sprememb, ki dvomim, da nam bodo še všeč oz. se kmalu ne bomo več enako zavedali, pač pa bo naše zavedanje zelo usmerjeno in vodeno. Nimamo več prav veliko časa, da še kaj zasukamo, pomagalo pa bi, da nekaj tudi sami naredimo za dvig zavesti, kajti v sebi nosimo prav vse, kar za to potrebujemo.
Na tem mestu bi spet poudarila, kljub temu, da sem o tem že pisala, da je ključnega pomena, da ozavestimo svoje srce. Vsaj dvakrat na dan poskusimo v miru, tišini in z zaprtimi očmi položiti roke na svoje srce, za kakšnih 5-10 min in zelo kmalu bomo začeli opažati ogromne premike v dojemanju sveta okoli sebe. Preplavljati nas bo začel občutek pomirjenosti in ljubezni. Začeli bomo zaznavati neko drugačno radost, strahovi bodo začenjali izginjati, kot tudi boj in sodbe o tem, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj ne...
Tudi temi se ne bomo več upirali temveč jo bomo sprejeli, da obstaja. S tem ji ne bomo dajali več pozornosti in se bo sama po sebi razblinila. Ko karkoli v življenju sprejmemo, ni več našega upora in to izgine iz našega življenja. Pri vsem tem pa se moramo vselej zavedati, da smo samo energija, bitja ljubezni in svetlobe, ujeta v iluziji materialnega sveta. Ujeti v polarnost svetlobe in teme oz. ljubezni in strahu, kjer izkušamo obe skrajnostih in se trudimo nekako ostajati v sredini, v balansu obeh, če nam uspe.

Rada bi vas spomnila, da so največje skrivnosti tako preproste, da jih največkrat ne vidimo. Z redno vajo boste začeli čutiti svoje srce in to je ključ za izhod iz 3D materialne navezanosti.

Želim vam čim več nevtralnosti, nenavezanosti in ljubezni do vsega.

Prisrčen pozdrav,

Mely

Vir: www.mychi.si