Vse bolj pogosto slišimo svarila pred nevarnim vnosom soli. 

Kot smo v teh Novicah že velikokrat pisali, narava ni naredila problematične soli – to je naredil človek, ko je iz nje očistil vse, kar se mu je zdelo nepotrebno in ji dodal umetni jod in sredstva proti strjevanju. Tako smo dobili zelo nevarno sol, ki botruje vse večjem številu težav s krvnim tlakom, propadanjem ožilja, živčevja in možganov.

Kot razlaga nutricionist Patrick Holford, »minerali sodelujejo in njihovo razmerje mora biti v ravnovesju. Kalij in magnezij na primer sodelujeta z natrijem in vsi trije skupaj regulirajo količino vode ter živčne in mišične impulze v telesu. Več natrija zaužijemo, tudi več magnezija in kalija potrebujemo. Ker večina ljudi uživa preveč natrija in premalo ostalih rudnin, prihaja do pomanjkanja, mišice postajajo vse bolj zategnjene, živčevje pretirano stimulirano in telo kronično utrujeno. Za normalen metabolizem pa je zelo pomembno, da je tudi jod prisoten v pravi meri, ker brez tega ščitnica ne bo mogla regulirati presnove v celicah.« 

Zato ne smemo iskati rešitve le v zmanjševanju natrija, temveč v povrnitvi ravnovesja med vsemi potrebnimi nutrienti. Naloga postaja iz leta v leto vse bolj zapletena, ker tudi živila pospešeno izgubljajo dragocene rudnine. Kot so pokazale primerjalne raziskave iz leta 1940 in 2002, je meso izgubilo 41 % kalcija in 54 % železa, medtem ko je zelenjava v povprečju izgubila 50 % kalcija, 25 % železa in magnezija, 76 % bakra in 59 % cinka. 
V iskanju naravnih nadomestkov za sol je ena izmed naravnih možnosti tudi večja uporaba morskih alg. Študije, ki so jih izvajali na angleški univerzi Sheffield Hallam, so pokazale, da z uporabo alg lahko dosežemo zadostno slanost živil tudi z bistveno zmanjšano količino soli. 

Hkrati pa kakovostne alge izboljšajo prehranski profil živila in odpravijo potrebo po tem, da bi soli dodajali umetni jod. Poleg joda, ki ga dobimo v zadostnih količinah že z zaužitjem enega grama rjavih morskih alg, v tem morskem rastlinju najdemo v enaki količini tudi zlato, skoraj celotno dnevno potrebo po kaliju, skoraj 600 mikrogramov železa in še veliko drugih rudnin. 

Idealno ravnovesje mnogih rudnin so dosegli, ko so kombinirali en gram nerafinirane morske soli in enako količino morskih alg. 

Tudi na Japonskem so izvajali podobne študije in so celo ugotovili, da z dodajanjem alg v sol dosežejo, da alge ublažijo posledice, ki jih povzroča pretirana uporaba soli (do katere pride zaradi skrite soli v mnogih industrijskih izdelkih). 

S to problematiko se intenzivno ukvarja tudi neprofitna fundacija Seaweed Health Foundation, kjer iščejo holistične rešitve za potrošnike in industrijo. 
Kot je ugotovila dr. Crystal Smith-Spangler z Univerze Stanford (ZDA), že z zmanjšanjem vnosa soli za 9,5 % na osebo dosežemo pomemben upad kardiovaskularnih bolezni pri širši populaciji. 
Takšnega zmanjšanja sploh ni težko doseči. Že s tem, da delež soli zamenjamo z začimbami, ki okrepijo okus jedi in zato zmanjšajo potrebo po dodatnem soljenju, lahko veliko naredimo. Žal dobrega naravnega vira joda med zelišči ne najdemo, zato je dobro, da zeliščne mešanice vsebujejo tudi kakovostno morsko zelenje. 

Tako kot z vnosom silicija opazno pospešimo rast las in nohtov, tudi notranja obnova poteka hitreje. Silicij vzdržuje strukturo kože in veznih tkiv, povečuje elastičnost ožilja, krepi dlesni. Preprečuje nalaganje aluminija v možganih in po telesu pobira še veliko drugih težkih kovin. 

Zeliščarji iz različnih obdobij so ugotovili, da so rastline, ki vsebujejo veliko silicija, odlične v boju proti glivicam in revmi, lajšajo težave s sklepi in krepijo vezna tkiva. Konjerejci že vedo, zakaj konje hranijo z ovsom, žitom, ki je najbolj bogato s silicijem. 
V sodobnih recepturah silicij uspešno kombinirajo še s protivnetnimi snovmi, kot so vražji krempelj, kurkuma, bosvelija in različni viri klorofila. Za hitrejšo obnovo hrustancev pa se priporočata tudi glukozamin in hialuronska kislina. 

Kako napolniti svoje rezerve s silicijem?
Kot rečeno, to včasih ni bil problem, saj je večina ljudi potrebno količino dobila že z uživanjem polnovrednih žit. 

Odrasli naj bi potrebovali 10 do 40 miligramov silicilne kisline na dan, za kar zadostuje nekaj žlic ovsa ali šop vrtne kreše, 100 gramov polnovrednega riža ali 150 gramov špinače ali rdeče pese …  

Najbrž ste pomislili, da tega ni težko zagotoviti. To drži, a le če jeste samoraslo hrano ali takšno, ki je pridelana biodinamično ali vsaj ekološko. Hibridna žita ali zelenjava, gojena na konvencionalen način, moka ali kosmiči, ki so na poti od proizvajalca do vas oksidirali, pa vam najverjetneje ustrezne količine silicilne kisline ne bodo zagotovili.

Karmen Prah

Vir: zazdravje.net