Od kod se napaja vesolje?
Vsi objekti v svetu raztezanja sevajo energijo (sonca, planeti, galaksije) ki se v vesolju ne more izgubiti. Nekje se mora akumulirati, a kje? V vakuumu ali etru, ki napolnjuje vesolje! Če se v vakuum steka vsa energija, je mora biti ta poln. To je v nasprotju s stališčem znanosti, da je vakuum le prazen prostor brez vpliva na dogajanje v njem. Vakuum je eden najpomembnejših pojmov v fiziki in prav tu je bila v znanosti storjena velika napaka, ki ima daljnosežne posledice.

S stališčem znanosti o vakuumu, ki velja še danes, številni znanstveniki (Kozirev, Keely, Schauberger, Tesla…) niso soglašali. Nikola Tesla je bil prepričan, da je prav vakuum ključ do razumevanja energije in je temu fenomenu namenil velik del svojih raziskav. Njegovim ugotovitvam se bomo kasneje posvetili podrobneje.

Kakor je tišina pogoj za ustvarjanje zvokov in glasbe, tako je prazen prostor (vakuum) pogoj za pojav (namestitev) vseh objektov, ki napolnjujejo stvarnost. A ne le prostor, vsem pojavnim strukturam daje tudi energijo oz. življenje.

Zaradi fraktalne narave in dejstva, da se lahko pri potapljanju v svet mikrokozmosa poglabljamo v neskončnost (na današnji stopnji razvoja raziskujejo delce, milijonkrat manjša od atoma, a raziskovanja nikakor ni konec), mora biti gostota vakuuma neskončna; kako bi bilo sicer to mogoče?  Kvantni fiziki so na podlagi Planckove distance izračunali, da ima vakuum nepojmljivo masno gostoto (5.16 x 10 93 g/cm93 ), kar presega gostoto celotnega vidnega vesolja. Ker pa fizikom ta podatek ni bil sprejemljiv, so ga preprosto prezrli oz. se ga z »normalizacijo« znebili. Seveda je umestno vprašanje, zakaj omenjene narave vakuuma ne opažamo, ne zaznamo njegove polnosti? Odgovor je preprost: ker je neskončen, povsod prisoten in v popolnem ravnovesju, uravnoteženih sil v njem navzven ni zaznati. Obenem pa drži še nekaj: prostora in njegovih posebnih lastnosti se ne zavedamo, ker iz njega ne moremo izstopiti. Tudi riba se vode ne zaveda, dokler je ne potegnemo iz nje.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si