Ne le po petdesetem, že po štiridesetem letu se začnejo velike spremembe v telesu, ki vplivajo tudi na to, kako se naše telo z njimi sooča. Ko smo mlajši, si lahko privoščimo, da smo malce bolj neprevidni, kar se tiče prehranjevanja. Po štiridesetem pa je treba začeti počasi paziti na hrano.

Če boste tako po štiridesetem letu še vedno jedli kot ste jedli v svojih dvajsetih, se boste seveda hitreje redili, veliko večja je tudi nevarnost bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni. Povečala se bo količina škodljivega holesterola v vaši krvi povečala, prav tako pa se bo zvišal vaš krvni pritisk.

A k sreči obstajajo živila, ki vam lahko pri tem pomagajo:

• Paradižnik je odličen vir likopena. Ti antioksidanti nudijo visoko stopnjo zaščite pred oblikovanjem in širjenjem rakavih celic, kakor tudi zaščito žil pred aterosklerozo. Pitje 150 ml paradižnikovega soka po 20 minutah vadbe ščiti pred rakom prostate, pljuč in rakom na želodcu ter srčnimi boleznimi. Telo veliko lažje absorbira likopen, ko je njegov vir kuhan, tako da je kuhan paradižnik v vseh svojih oblikah najbolj priročen način za izkoriščanje likopena.

• Češnje so koristne v boju proti več boleznim in bolezenskim stanjem, ki so pogosta v srednjih letih, vključno s protinom in artritisom. So bogat vir antioksidanta antociana. Pojejte ducat češenj ali popijte kozarec nesladkanega češnjevega soka trikrat ali štirikrat na teden. Lahko jih pojeste tudi sveže z jogurtom, da zagotovite absorpcijo koristnih vitaminov.

• Izoflavoni v soji so povezani z zniževanje holesterola, povečevanjem gostote kosti pri ženskah po menopavzi in izboljševanjem moške plodnosti. Za izboljšanje kostne gostote bi morali sojo zauživati 2-3 krat tedensko. Soja lahko vpliva na raven hormonov, zato se ne priporoča prekomerne porabe pred menopavzo. Pri moških imajo lahko izoflavoni blag vpliv na testosteron.

• Polnomastno mleko lahko pomaga v boju proti zmanjšanju mišične mase, povezane z staranjem, še posebej po petdesetem letu. Polnomastno mleko vsebuje 118 mg kalcija na 100 ml. Kalcij je bistvenega pomena za zdravje kosti in pomaga proti strjevanju krvi. Uživanje zelene zelenjave, oreščkov in semen poleg polnomastnega mleka je učinkovit način za dosego tega cilja.

• Oves vsebuje beta-glukane, topne vlaknine, ki lahko pomagajo znižati škodljivo obliko holesterola, LDL. Aventramidi, antioksidanti, ki so specifični za oves, nudijo zaščito pred aterosklerozo, zato je med zrni oves še posebej priporočljiv. Raziskovalci sklepajo, da so že samo trije grami ovsa na dan dovolj za znižanje skupnega holesterola za pet do deset odstotkov. Jejte ga v obliki kaše ali pa preprosto tako, da zvrhano žličko dodate v navaden jogurt.

• Koristi mandljev lahko vključujejo izboljšanje ravni sladkorja v krvi in zniževanje holesterola. Prav tako ob zamenjavi običajnih virov maščob z mandlji lahko znižamo raven škodljivega holesterola in zvišamo raven koristnega holesterola.

• Omega 3 maščobe v teh ribah lahko pomagajo znižati srčni utrip in krvni pritisk in zmanjšajo tveganje za aritmijo. Najboljši vir omega-3 maščob so losos, skuša, tuna, sardine in slanik. Za optimalen učinek uživajte ribe čim večkrat tedensko, vendar pa so omega 3 maščobe občutljive na visoke temperature, zato jih kuhajte na šibkem ognju ali pari.

• Izvrsten vir beljakovin (1200g prsi brez kože vsebuje 60g beljakovin), ki pomagajo pri učinkovitemu upravljanju s težo in grajenju mišične mase. Piščančja juha je lahko tudi odlična za boj proti prehladu.

Vir: po elektronski pošti