Prispeval/a: MC dne torek, 28. februar 2012 @ 08:58 CET
>> Marko vse je stvar dojemanja.

No, jaz tvoje pisanje dojemam kot najbolj prazno bluzenje. In če je vse stvar dojemanja, potem bo to gotovo držalo.

Mirko:
Marko si opazil, da pogosto vse česar ne moreš ali ne želiš dojeti stlačiš v besednjak, neprimeren za nekoga, ki ima toliko vrlin kot ti.
Prav v tvojem eksplicitnem vse preveč razumskem pristopu, se hkrati skriva negacija tega kar ti ta isti um kaže.
Torej tvoje sodbe mojega pisanja, so lahko kirurško natančne, a hkrati povsem napačne.

Odzval sem se na tvoje spodnje trditve,
"Če je bog vse, potem je odvečen. Occamova britev ga odreže
kot zrelo hruško. Hruško, ki ne obstaja ;)"
s vprašanjem: >> Zakaj odvečnost izločaš iz tega vse???

Odgovoril si tako, da si sam negiral svojo prvo trditev in se potem zapletel v lastne monologe:
»Nikjer nisem izločil odvečnosti iz vsega. Zapisal sem le, da če je bog (po definiciji) vse, ga ne potrebujemo, zato da bi z njim pojasnjevali ali opisovali svet oziroma tisto, kar si predstavljamo kot vse. Zadostuje beseda »vse«. Sicer pa bi moralo biti jasno, da mora »vse« (po definiciji) vključevati resnično vse, torej tudi boga oziroma vse bogove, ki obstajajo«.

Mirko:
>> Um ne zna gledati celostno in vse vidi v delčkih.

Marko:
Tako imenovano celostno gledanje je leporečni ezoterični konstrukt in je kvečjemu krinka za nesposobnost razmišljanja. Ko ljudje ne razumejo, so zbegani ali imajo težavo pri razumevanju parcialnih procesov, rečejo, da razmišljajo celostno – to v praksi običajno pomeni, da nehajo razmišljati.

Mirko:
Za tebe je kot kaže stanje ko ti um postane zmeden in o nečem ni sposoben razmišljati nekaj nedopustnega in poniževalnega, a le za tebe.
Za mene je prav tako stanje uma možen izhod iz starega, iz sveta mehanskih vzorcev delovanja in obnašanja, iz tisočletnih zablod, ter omejenosti.
Tako stanje uma, ki ne ve je stanje, ki si ga ta cenjeni veleum, ki navidez vse zmore nikakor ne more dovoliti. Prav takega stanja se takšen načitan in vse vedoč um najbolj boji.
Dokler bo tako bo nekaj tako stvarnega kot je celota ta um zaničeval in označeval kot jo pač označuješ.

Vidiš dragi Marko to kar je za tebe mlatenje prazne slame, je za mene nekaj najbolj inteligentnega česar je ta um zmožen.
To da um enkrat preprosto utihne in si prizna, da ni on ta, ki je ustvaril celotno stvarstvo in bi zaradi tega vsaj za hipec lahko dovolil, da to večje od njega, stopi v ospredje ni sramotno.

Ker tega ne naredi nikoli, razglasi vse kar mu ni jasno in česar ne more dojeti z vsem svojim zbranim znanjem in izkušnjami, z besedami kot jih prepogosto rad uporabljaš.

Lahko trdiš kar želiš, a kljub temu, da imaš dober razum in razpolagaš z veliko informacij, je vse to niti pikica v primerjavi z nečim kar je ta tvoj in moj um ustvarilo.

Iz golega spoštovanja (ne hlinjenja ali klečeplazenja) do tega večjega, pišem Bog z veliko začetnico.
Kadar pa se navezujem na predstave o bogu, pa uporabljam malo začetnico.
Beseda Bog mi ne pomeni to kar pomeni ta beseda verniku ali ateistu in mi je še najbolj primerna beseda celota ali ljubezen ali celostna inteligenca...pri čemer nenhno govorim, da besede niso dejstvo in se preveč spotikamo ob njih.

Pa veliko sreče in v upanju, da si mojo kritiko vzel kot kritiko nekoga, ki nima dlake na jeziku in pri tem poskuša komunicirati spoštljivo ker te resnično spoštujem.


Mirko

[ Odgovori na to | # ]