Alpe Adria Green je v zakonitem roku na MOP poslal pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal

V AAG smo 22.09.2016 poslali pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal in sicer:

1. AAG zahteva umik osnutka Pravilnika o monitoringu stanja tal.
Osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal (v nadaljevanju: Pravilnik) naj se umakne iz razprave in nadaljnje obravnave ter morebiti pripravi nov osnutek, ko bo sprejeta morebitna nova Uredba, čeprav je naše stališče, da obstoječa uredba iz 1996 zadošča za sanacijo in vse analize (nedavni primer Kidričevo, pa zakon za Mežiško dolino, pa že pripravljena Odredba za sanacijo Celjske kotline…). Pravilnik namreč prehiteva Uredbo o stanju tal, ki ni sprejeta in po zadnji izjavi predstavnika MOP na TV usoda Uredbe 2016 še ni znana. Dejstvo pa je, da se Pravilnik v veliko členih sklicuje na Uredbo, ki je ni. Nekaj primerov v nadaljevanju tudi navajamo.

2. Pravilnik se sklicuje na ''predpis, ki ureja stanje tal''. To je lahko le Uredba o stanju tal, izdelana v osnutku, kajti drugega predpisa s tem nazivom ni. Na ta ''predpis'' se Pravilnik sklicuje v 1.členu, 2.členu (točka (1) in (2)), 3.členu (točka 9. obremenjenost tal), 4.členu (2), 5.členu, 6.členu, 11. in 12.členu….

3. ''Predpis, ki ureja stanje tal'' in Pravilnik sta povezana in soodvisna. Spremembe v Uredbi o stanju tal vplivajo na Pravilnik in še posebej na njegove Priloge. Kot je poudarjeno v več imenovanih členih Pravilnika, naj bi bil Pravilnik v skladu s ''predpisom, ki ureja stanje tal'', torej z Uredbo, ki je še ni in je MOP izjavil, da bo spremenjena. Če bo Uredba spremenjena, bo moral biti tudi Pravilnik. Mar bo potem še enkrat  v javni razpravi?

4. Iz zahtevnosti glede kvalifikacij za opravljanje analiz in kompliciranosti Pravilnika je razvidno, da MOP želi javnosti preprečiti, da bi lahko enakovredno nastopala pri vrednotenju onesnaženosti tal z analizami, ki jih naroči sama, tudi v tujini. Domače analize bodo še dražje in nedostopne širši javnosti. To je v nasprotju s prakso, ko lahko vsak prinese zemljino v brezplačno analizo v državno institucijo (npr. Belgija).

5. Postavljamo vprašanje, kako se lahko javnost vključi v analize tal, v smislu, da želi preveriti ali so tla neonesnažena oziroma, če so onesnažena, s čim so onesnažena! Gre za vse rabe tal! Vključitev javnosti mora biti opredeljena v Pravilniku, kar je naš predlog. Tu je praksa pokazala največ nepravilnosti in ignorance s strani inšpekcij in drugih institucij (policija, itd.). Iz Pravilnika je javnost popolnoma izključena. Glavni problemi pa so ravno zaradi onesnaženih tal, ki škodujejo zdravju krajanov. Koliko denarja bo javnost morala nameniti za analize tal po tem Pravilniku, ki bodo priznane od MOP? In komu bo lahko javnost dala v analizo, da bo analiza priznana? Prosimo za natančen odgovor.

6. Pri tem se vprašamo, kako je mogoče, da je nedavno dobljena analiza tal (več vzorcev, vzetih brez navodil iz Pravilnika, pač kot stroka zahteva) v občini Kidričevo po obstoječi Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh iz leta 1996 regularna in priznana. Samo na osnovi te Uredbe. In prosimo za odgovor!

7. Tako kompliciranega in zoženega na morda enega izvajalca, kot je ta osnutek Pravilnika dejansko ne potrebujemo, kar kaže ta primer in tudi drugi (npr. v Celju). Kar potrjuje tudi našo ugotovitev v pripombah na osnutek nove Uredbe, da obstoječa Uredba iz leta 1996 povsem zadostuje za ugotavljanje onesnaženosti tal. Sprašujemo, ali je Pravilnik delan za določenega izvajalca? Kdo je Pravilnik pripravil?

8. V Pravilniku manjka podatek, od kod so privzete analizne metode v prilogi 2. ter prav tako, od kod je privzeta Priloga 1: Odvzem in priprava vzorcev. To postavljamo kot vprašanje, na katerega prosimo odgovor. Poraja se namreč sum, da je celoten tehnični del Pravilnika, skupaj z naštetimi metodami prilagojen ali privzet od enega izvajalca, kar pomeni monopolizacijo analiz. Želimo odgovor na to vprašanje oziroma sum ter dodatno sprašujemo, ali je MOP preveril koliko in kateri izvajalci izpolnjujejo Pravilnik v Sloveniji.

9. Sprašujemo tudi, zakaj je v Pravilniku pedološka analiza tal, saj ta spada v kmetijski sektor in nima povezave s problemom onesnaženosti tal, kar je razvidno iz Priloge 2: pedološka analiza tal in parametri te analize. Strošek teh analiz naj bremeni kmetijsko ministrstvo, ki naj tudi odloča, kdaj je taka analiza potrebna. MOP v tem primeru ne sme posegati v kmetijstvo, pač pa le, ko gre za onesnaževanje okolja in ogrožanja zdravja ljudi s pesticidi in drugimi pripravki in polivki ter s težkimi kovinami in drugimi onesnaževali.

10. Standardi: javnosti navedeni standardi SIST…in drugi niso dostopni ali zelo dragi, zato pomenijo del Pravilnika, v katerega javnost nima vpogleda. MOP ni navedel, kje jih lahko dobimo. Zato smatramo, da Pravilnik ni bil v celoti razgrnjen javnosti ter ga je tudi zato treba umakniti ter v bodoče omogočiti javnosti brezplačen dostop do vseh standardov iz Pravilnika, da lahko o njih javnost presoja tako, kot o drugih delih Pravilnika.  Prosimo, da nam MOP pošlje vse omenjene standarde v Pravilniku. Ta zahteva je podprta tudi z Aarhuško konvencijo.

Slovenska klasifikacija tal je dostopna na spletni strani ministrstva – standardi SIST bi tudi morali biti dostopni na ta način, kar predlagamo.

11. V MOP vlada napačno prepričanje, da v širši javnosti ne more biti strokovnjakov iz tega področja, ki so pripravljeni sodelovati z njo. Vsekakor je na mestu vprašanje MOP, kateri strokovnjaki iz tega področja v MOP so pripravili ta osnutek Pravilnika. Večkrat se pri izidu različnih aktov  soočamo z dejstvom, da akte pripravljajo zaposleni na MOP, ki so laiki na določenem področju (tak je bil primer hrupa), obenem pa so anonimni. Menimo, da je treba to prakso prekiniti. Predlagamo, da se pod Pravilnik nekdo odgovoren tudi podpiše. V kolikor je MOP določene dele Pravilnika dal v zunanjo izdelavo, naj se zunanji sodelavec tudi podpiše za tisti del, vpogled pa moramo kot javnost dobiti tudi v naročilo oziroma v pogodbo o izdelavi, skupaj s finančnim delom. To želimo in naprošamo MOP, da nam to omogoči za ta Pravilnik, po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

12. Pravilnik se večkrat sklicuje na ''enakovredno mednarodno priznane standarde'' kot alternativo navedenim. Pravilnik pa ne opredeljuje, kdo bo presojal o enakovrednosti mednarodno priznanih standardov in o tem, kateri alternativni standardi so mednarodno priznani. To postavljamo tudi kot vprašanje! Iz te nejasnosti lahko izvira veliko sporov, kar je pokazala že obstoječa praksa.

13. V 9.členu so tla z visoko stopnjo obremenjenosti. Nasprotujemo navedbi, da se le na vsakih pet let analizirajo. Analizirajo naj se vsako leto. Zahtevamo, da se prej kot v petih letih  sanirajo in da v Sloveniji saniramo vsa taka tla čimprej! Čez pet let ne sme biti več visoko obremenjenih tal v Sloveniji!

14. Ali se bodo v vsej Sloveniji zaradi tega Pravilnika na novo analizirala tla – ali veljajo pretekle analize? Kakšen strošek se ocenjuje zaradi tega Pravilnika?

15. Priloga 2: Analizne metode. Poleg že danih pripomb dodajamo:

1. Pri parametrih tal predlagamo uvrstitev cinka, ki manjka in je v obstoječi Uredbi 1996.
2. Pri kromu predlagamo, da se poleg celotnega navede in analizira tudi ''šestvalentni krom Cr6+ kot je v obstoječi uredbi 1996.   Najbolj strupena je  prav ta oblika kroma, ki je tudi topna v vodi. Večkrat je posledica odpadkov iz galvanskih obratov.
3. Dodati je treba tudi policiklične aromatske ogljikovodike (PAH), kakor so v obstoječi uredbi in so rakotvorni.
4. Dodajo naj se tudi aromatske spojine, kot so v obstoječi uredbi 1996.
5. Dodata naj se tudi kobalt in molibden, ki sta v obstoječi uredbi 1996.