Da bi razumeli družbo in svet, moramo najprej razumeti človeka. Edini človek, ki ga lahko zares spoznam in razumem, sem jaz. Raziskovati moram torej samega sebe. Katero področje raziskovanja je pri tem najpomembnejše? Nedvomno raziskovanje zavesti, saj je prav zavest z razumom tista najpomembnejša lastnost, ki nas loči od niže razvitih bitij. Pri tem se ne moremo zadovoljiti le z raziskovanjem tistega dela zavesti, ki se ukvarja z zunanjim svetom, temveč moramo raziskati celotno področje človekove spoznave.

Kakšen je naš sedanji pogled na človeku dostopno področje spoznavnega? V skladu z materialistično paradigmo verjamemo, da obstaja objektivni zunanji svet, snovno vesolje, ki je neodvisno od nas. Vse, kar ni snovno, sodi v območje nezanesljive, površne in neznanstvene obravnave, kjer se ne moremo opreti na noben trden temelj.

Predstava osnovni naravi stvarnosti je prisotna v zahodni miselnosti od Aristotela naprej. A to ni bil edini filozofski koncept o ozadju celotne stvarnosti. Idealistični pogled na stvarnost postane še kako zanimiv, ko nam postane jasno, da materialistični nazor ne more razložiti kopice pojavov, ki so prav tako del naše stvarnosti.

Ko sem se lotil prenavljanja svoje »miselne stavbe«, sem ugotovil, da moram najprej preveriti verodostojnost miselnih temeljev, torej najpomembnejših znanstvenih konceptov in paradigem, ki so osnova današnjega pojmovanja celote vsega, kar je. Jasno mi je bilo, da je trden miselni temelj pogoj za razumevanje česar koli. Majhna napaka v temeljnem prepričanju pomeni graditi na neresnici, to pa pomeni računati z gnilobo v celotni veji izpeljanih prepričanj, ki razlagajo stvarnost in s tem povezanih izkustev. Zato je temu vredno posvetiti veliko pozornosti. Neresnice je mogoče ohranjati pri življenju le z vedno novimi neresnicami. A to ne gre v nedogled. Življenje z neresnicami ne more biti niti srečno niti kakovostno. To zdaj zelo boleče občutimo na svoji koži.

Kopica danes splošno priznanih in veljavnih konceptov in teorij se je izkazala za napačne, a jih znanost še ni zamenjala ali popravila. Razmišljanje o nekaterih od njih v nadaljevanju  razkriva luknje, ki kličejo po prenovi in popravkih. Sila neprijetno je ugotoviti, da je trhel samtemelj, na katerega opiraš razumevanje sveta.

Najprej sem skušal preveritiverodostojnost materialističnega svetovnega nazora. K raziskovanju me je spodbudila kopica zapletenih vprašanj – na primer Heisenbergovo načelo nedoločenosti –, s katerimi sem se srečal pri predmetu fizika snovi na univerzitetni stopnji študija. Čutil sem, dav razlagah manjka nekaj bistvenega, a nisem vedel, kaj. V zadnjem času sem na spletu našel več avtorjev, ki so se lukenj v teoriji relativnosti in drugih uveljavljenih teorijah lotili znanstveno ter na visoki ravni. Takih ne manjka. Eden prvih je bil Nikola Tesla, ki je razvil Dinamično teorijo gravitacije. V nadaljevanju v zvezi s konceptom snovnosti predstavljam nekatera preprostejša razmišljanja, ki razkrivajo pomembna dejstva, in zaključke, ki so posebno pomembni za razumevanje svojega bistva in njegove božanske narave.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si