Brez sprememb ni napredka!

Sporočilo za javnost.

Prihodnost našega kmetijstva, podeželja in narave ter s tem tudi kakovost pridelanih živil, stanje onesnaženosti tal in vode, ohranjena biotska pestrost, dostopnost kakovostnih ekoloških živil - vse to so teme, ki zadevajo celotno slovensko javnost in ne morejo biti monopol ozkih interesnih skupin. Logično je, da imajo agrarni lobiji svoje interese in da si večinoma ne želijo sprememb. Logično je tudi to, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod pretežnim vplivom 95-odstotno konvencionalnega kmetijskega sektorja, ki je tudi pomembna volilna baza. Vse to je logično, vendar ni več sprejemljivo!

Takšno stanje ne ustreza državljanom, ki zaradi toksikacije okolja, hrane in vode trpijo konkretne posledice. Takšno stanje ne ustreza zdravstveni blagajni, ki ima vsako leto opraviti z novimi 10.000 obolelimi za rakom, vse večjim številom alergij in drugih avtoimunskih bolezni, zmanjševanjem imunosti, zmanjševanjem plodnosti… Takšno stanje tudi ne ustreza Evropski skupnosti, v kateri smo z vstopom Slovenije v EU v skladu s cilji Gotheborga o zaustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010, cilji Lizbonske strategije o »rasti in zaposlovanju« ter cilji ekološkega omrežja Natura 2000, prevzeli zelo merljive cilje. Evropska unija razvoj podeželja financira v okviru t.i. 2. stebra skupne kmetijske politike, ki je namenjen minimiziranju negativnih posledic konvencionalnega kmetijstva na ekonomske, socialne in okoljske vidike razvoja podeželja. Če ta sredstva porabimo in ob tem ne dosežemo določenih merljivih kazalcev uspešnosti, se bomo prisiljeni zagovarjati na Evropskem sodišču, kot se je to že zgodilo npr. republiki Irski (1998) zaradi neustreznih ukrepov pri zagotavljanju ugodnega stanja barjanskega jereba na območju Natura 2000.

Že prvi osnutek Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja 2007-2013 (NSN), ki je izhodišče za pripravo Programa razvoja podeželja 2007-2013 (PRP), je kazal odsotnost želje po spremembah in po strategiji, ki bi bila v skladu z nenehno javno deklariranimi cilji (»sonaravno«, usmerjeno ekološko in v kakovost, Natura 2000…). Še posebej zaskrbljujoče je, da v NSN ne razberemo, kako bo upoštevan Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva do l. 2015, ki ga je vlada sprejela novembra 2005, ter obveznosti v zvezi z doseganjem ciljev za Naturo 2000.

Koalicija za trajnostni razvoj podeželja (seznam članov v prilogi) je 18.4.2006 na MKGP poslala komentarje na prvi predlog NSN in predlagala izboljšave, ki pa jih pri dopolnjevanju niso upoštevali. 12. junija smo dobili 2. osnutek NSN s tridnevni z rokom za podajo komentarjev. 2. dopolnjeni NSN po našem mnenju z vidika načel trajnostnega razvoja iz Gotheborga in Lizbonske strategije ne pomeni izboljšanja, temveč v posameznih delih dokumenta celo zaskrbljujoče poslabšanje, še posebej pri t.i. 2. osi. Odsotnost strategije za doseganje ciljev programa, še posebej kmetijsko-okoljskih ciljev, je še izrazitejša, saj so predlagane dejavnosti še bolj splošno usmerjene in brez jamstva za doseganje konkretnih učinkov. Po novem predlogu je sredstev za kmetijsko-okoljske ukrepe še bistveno manj, razvojnih sinergij z drugimi osmi, na osnovi naših nacionalnih prednosti, pa prav tako ne najdemo. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so cilji območij Natura 2000, ki bi jih bilo moč dosegati prek specifičnih ukrepov PRP 2007–2013 v skladu z evropsko uredbo o razvoju podeželja, omejeni zgolj na splošne kmetijsko–okoljske ukrepe (KOP) in plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD), kar je nedopustno. Bojimo se namreč, da Slovenija ne bo uspela zagotoviti uresničitve ciljev Evropske unije, saj nekatere populacije ogroženih vrst ptic na območjih Natura 2000 ne dosegajo ugodnega stanja, kot nam to naroča Natura 2000.

S takšnim načrtom bi veliko sredstev kratkogledo vložili v dejavnosti, ki na daljši rok ne bodo prinesle dobrobiti ne kmetom, ne potrošnikom, ne okolju in naravi. Koalicija je pripravila konkretne predloge za NSN in PRP. Na tej tiskovni konferenci želimo predstaviti svojo strategijo razvoja kmetijstva, ki bi nas v šestih letih pripeljala do tega, da zagotovimo dovolj lastnih ekoživil, izboljšamo stanje okolja in zmanjšamo škodljive vplive na zdravje človeka in živali, ki jih imajo ostanki pesticidov v hrani in vodi, hkrati pa pomagamo k boljši konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.

Pozivamo medije in vladne inštitucije, da nam pomagajo uveljaviti pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja ter sodelovanja pri odločitvah, ki bodo pomembne za kakovosti bivanja v in uspešnost kmetijstva v Sloveniji v naslednjem obdobju.

Parlament in vlado pozivamo, da prevzameta svojo odgovornost za sprejetje takega programa razvoja podeželja, ki bo v korist vsem državljanom in ne le ozkim interesnim skupinam.

Koalicija za trajnostni razvoj podeželja:

Koalicijo trenutno sestavlja 16 društev, zavodov oz. drugih organizacij, vključno z enim regijskim parkom.
Koalicijo podpira tudi Gibanje za pravičnost in razvoj in predsednik države dr. Janez Drnovšek.

Seznam organizacij članic Koalicije za trajnostni razvoj podeželja:

1. Inštitut za trajnostni razvoj
2. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS
3. Botanično društvo Slovenije
4. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES)
5. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA SOSTRO
6. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA DOLENJSKA
7. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA DOMŽALE
8. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA Koroška
9. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA Goriška
10. Zavod Symbiosis
11. Notranjski regijski park
12. Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije
13. Zveza društev za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA
14. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije – Zveza BIODAR
15. Društvo Ognjič za naravno in kvalitetno življenje
16. Skupaj za zdravje človeka in narave

Koalicija je odprta za nadaljnje sodelovanje. Vabljene so vse organizacije, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj.