Ko sem pred kratkim bežno prebrala članek na pozitivkah o Gašperju Orehku, T.W.I.M.C.-u, ter njegovo vabilo za boterstvo otrok Indije, sem to sprejela kot osebno sporočilo.

Korespodence so sledile zelo hitro in konkretno in v Zavodu »EkoAlt Vindol« smo izoblikovali ekipo, ki je z entuziazmom in predanostjo sprejela izziv. Tako je 10. februarja ekipa treh predstavnic: Nevenka Mulej direktorica zavoda, Branka Laznik zdravnica, članica Sveta zavoda ter Ayana Pešec ustanoviteljica zavoda, poletela proti Chennaju v Tamil Nadu, državo na jugu Indije.

Na letališču nas je počakal Gašper Orehek, z avtom smo se popeljali izzivom naproti. Večji del našega bivanja smo preživeli v avtu, po prašnih ter luknjastih cestah v vzdušju nenehnega pričakovanja, kaj nas čaka v naslednji vasi.Gašperja smo pred odhodom iz Slovenije prosile da pripravi čim več sestankov, srečanj ter ogledov vasi, življenja v njih, ter predstavitve otrok, zaradi bolj jasne slike in splošnega vpogleda.

Težko opišem vse kar smo doživljale na tej poti. Neizrekljivi občutki predanosti, zaupanje, pričakovanje,odprtost, žalost, bolečina in obenem hvaležnost univerzumu, da nam je bilo dano, da smo tu med Kuliji, delavci, kmeti ter zapuščenimi od družbe pozabljenimi dušami. Moj bog, koliko lepote je v vseh teh obrazih, kaj te vse preveva, ko si med njimi in si deležen vse strpnosti, hvaležnosti ter ponosa da te pogostijo in sprejmejo v svoji sredini. Prvič po dolgem času sem začutila, da sem del velikega dela in bogatstva, ki se nam vsem skupaj podaja na dlaneh.

Revščina je povsod. Razpadajoče zemljanke, hiške od palminega listja polne nadležne mrčesi, kače, monsumski dež ki vsako leto odplavi večino domov. Umirajoči ter bolani in lačni, shirani brez vsake možnosti spremeniti karkoli v svojem življenju. To kar imajo, največi zaklad za katerega skrbijo, in upajo za njihovo boljše življenje, so njihovi otroci.

Koliko nepopisljive lepote, jasnosti v očeh, dostojanstva ter odraslosti, igrivosti in odgovornosti je v teh otrocih. Večina otrok so sirote brez obeh staršev, ali imajo enega, ki pa nima možnosti da bi jih preživel. Večinoma so ženske, ki so pri svojih najlepših letih vdovele, zdelane in prehitro postarane. Drugi otroci so v obskrbi pri starem očetu ali babici, stricu, teti ali samo pod budnim očesom sosede, in nimajo nobenih sredstev za preživljanje. Vse kar jim je ostalo je upanje, da se nekaj zgodi, da se nekdo ozre ter iz te revščine potegne vsaj otroke.

In prav to se je zgodilo s prihodom Gašparja Orehka v Tamil Naduju. Z ljubeznijo in vero v boljši svet ter občutkom globoke pripadnosti, je stopil med njih. S skupnimi močmi so naredili prve korake. Ustanovil je prve T.W.I.M.C. centre, ki delujejo pod vodstvom od njega imenovanih nadzornikov, ljudi iz domačega okolja, duhovnikov, učiteljev.

Žal to ne zadostuje, da se reši osnovni problem, prisoten na vsakem koraku, razviden na vsakem obrazu. Revščina in življenje na dnu družbene lestvice je glavna karakteristika kulijev. Zavrženi od vseh, se kalijo v tem svetu dvojnosti na sebi svojstven način. Živeti v teh pogojih je skoraj nemogoče in neprestavljivo za ljudi z zahoda. Ni vode, elektrike, ne hrane, delo se težko dobi, za komaj euro na dan. V tej brezizhodni situaciji za človeka dostojnega življenje, živijo otroci, ki upajo na lepšo in bolj pravično prihodnost. Roditi se v takšnih pogojih je veliki izziv, katerega so zmožne izkušene duše in so hkrati naši veliki učitelji. Ta njihova odločitev da so prav tam in čakajo na naše sočutje ter humanitarnost je naša vest.

Spomnimo se, da so velike osebnosti današnjega časa, rojene prav v takšnih pogojih in to nedaleč od Tamil Nadu-ja. V Andra Pradešu je Satia Sai Baba v Tamil Nadu-ju je ašram Sri Aurobinde, Auroville v katerega zahodnjaki hodimo po ure duhovnosti. Mati Meera je rojena nedaleč od tod. To je samo majhna prispodoba tega, kar je v teh mističnih krajih. Še marsikaj drugega počnemo v Indiji, potujemo, meditiramo, mantramo, sprehajamo se brez posebnega poglabljanja in vprašanja, kaj se dogaja pod površjem te navidezne resničnosti.

Največkrat ne zaznamo kateri je naslednji korak v tem svetu naše duhovnosti.
Prav o tem sem imela v svoji notranjosti dvogovore, ko so me spreletela spoznanja da je naša pot delovanja sprejeti konkretne odločitve in odgovornosti tukaj med med KULIJI INDIJE. Skozi konkretno delo in ljubezen do sester in bratov, medsebojnega spoštovanja ter zavedanja, da smo vsi ena družina, si zmožen dati priložnost sebi med temi dušami.

Menim da so se mnogi spraševali in se sprašujejo, kako narediti svet boljši.
V Zavodu »EkoAltVindol« smo se povezali z T.W.I.M.C-om, ki ga je ustanovil in ga vodi Gašper Orehek s svojimi sodelavci, da s skupnimi močmi iščemo botre za otroke Indije.

Vsi vi, bratje in sestre, moji dragi in ljubi, znani in nepoznani prijatelji, vsi vi ste vabljeni da s skupnimi močmi stopimi ramo ob ramo, ter damo možnost tem otrokom da zgradijo boljši svet. Če se vsak mesec odpovemo 10 do 30 eurom, damo priložnost novem življenju da se razcveti. Hvaležnost teh otrok je nepopisna. Potrebno jo je doživeti pristno, na njim svojevrsten in topel način globoke neizrekljive hvaležnosti.

Odpri sebe, da skozi tvojo dušo stečejo blagoslovi ob tem velikem dejanju.
Biti BOTER je veliko duhovno dogajanje, vez med nami in univerzumom, ki
nas podpira v tem delovanju. Prevzeti to odgovornost, da damo sebi možnost duhovne rasti v tem materialnem svetu in obenem objeti sirote je nekaj kar zmorejo veliki.

Zato tebe, moj dragi prijatelj, sestra in brat prosimo, da pristopiš temu projektu in z globoko predanostjo služenju postaneš boter otrokom Indije!

Če si se prepoznal v tem projektu, te vabimo, da nas kontaktiraš ter po pogovoru z nami dobiš vse podatke o otroku, šolanju ter slikovni material. Ne zamudi te priložnosti katera ti se ponuja, da sebi in otrokuom Indije daruješ lepšo prihodnost.
E-naslov: ekoalt@vindol.org,
Tel. 040 613 373; 040 318 290

Prisrčno vabljeni!