Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si
KO SE POVRNEMO K IZVIROM
Ibogain oziroma rastlina iboga (Tabernanthe iboga), ki vsebuje ta psihoaktivni
indolni alkaloid, je na območju Gabona in Konga že stoletja znano zdravilo in
obredna droga. Na Zahodu je ibogain vzbudil pozornost kot zdravilo za prekinjanje
opiatne, kokainske, nikotinske in alkoholne odvisnosti. O uživanju ibogaina
in njegovi znanstveni evaluaciji smo se pogovarjali z zdravnikom in raziskovalcem
s področja biotehnologije, Romanom Paškulinom, ustanoviteljem OMI Inštituta,
zavoda za antropološko medicino, ki je opravil tudi dve terenski raziskavi v
Gabonu.
Ena od prednostnih nalog inštituta OMI je znanstveno preverjanje tradicionalnih
metod zdravljenja. Kaj vas je spodbudilo, da ste se kot zdravnik lotili premoščanja
vrzeli med zahodno in tradicionalno medicino?
Med uradno medicino in tradicionalnimi oblikami zdravljenja se razpira prepad
sovražnosti, ljubosumja, strahu in nezaupanja. V resnici gre na obeh straneh
predvsem za nečimrnost in nepripravljenost prisluhniti drugemu. Kot da živimo
v statičnem svetu, v katerem so vprašanja in odgovori vedno enaki in večni.
Pozabljamo, da se vsakemu problemu lahko približamo iz različnih smeri in z
različnimi metodami. Odgovori in rešitve se nenehno spreminjajo ter so različni
glede na zemljepisno širino in dolžino, okolje in posameznika, ki ga zadevajo.
Določa jih tudi odnos, ki ga ima prizadeti do problema. To ne velja le za kvantno
fiziko, kjer je izid poskusa odvisen od pričakovanj opazovalca; enako velja
v zdravstvu, uradnem in neuradnem.
Kako boste našli skupen imenovalec med tako različnimi doktrinami in pristopi?
Čeprav se zdi, da si doktrine stojijo tako vsaka k sebi, da je težko že sporazumevanje,
si vseeno upam pričakovati neka stičišča, ki utegnejo postati izhodišča za večje
sodelovanje med posameznimi medicinami. Dokončno zlitje ni ne smiselno ne zaželeno;
toda tako bi bil možen vsaj pogled čez "planke".
V praksi gre za navzkrižno preverjanje postopkov in rezultatov različnih šol
z znanstvenoraziskovalnimi metodami in testiranji. Seveda se zavedamo, da je
največja skupna lastnost ločenih kulturnih okolij prav njihova medsebojna različnost
ter (v določeni meri) tudi neprimerljivost in nezdružljivost. Toda če je možna
ljubezen med posamezniki različnih ras, ver ali političnih prepričanj, bomo
nekega dne tudi zahodnjaški zdravniki, ki smo pozno v noč študirali pod neonskimi
svetilkami, lahko razumeli, da je okoli kože plast ioniziranega zraka, ki mu
nekateri pravijo avra. Če bomo le hoteli …
Katere metode uporabljate pri raziskavah?
Veliko pozornost posvečamo domačim in tudi bolj eksotičnim zdravilnim učinkovinam
naravnega izvora. Novejše biotehnološke metode omogočajo spremljanje sprememb
v celici na področju izražanja genov. Čeprav ima posameznik v svojih celicah
konstanten nabor genov, so ti v danih okoliščinah bodisi aktivni bodisi neaktivni.
Vzorec aktivnosti je tisto, čemur nekateri imenujejo genetski spomin. Zdravilna
zelišča lahko ta vzorec spremenijo oziroma lahko patološko spremenjenemu vzorcu
povrnejo zdravo sliko. To področje obravnavata funkcijska genomika in proteomika.
Tovrstne raziskave so zelo obetavne, vendar so še v povojih. Preučevanje delovanja
ibogaina, alkaloida afriške zdravilne rastline iboga, je prvi dokončani projekt
Inštituta OMI. Nenazadnje je poznavanje etnobotanike del kulturne dediščine
in ni zanimivo le z medicinskega, temveč tudi z družboslovnega vidika.
Ali poleg raziskav na inštitutu potekajo še kakšne dejavnosti?
Inštitut OMI je praktično naravnana ustanova, v kateri raziskovalne dejavnosti
nadgrajujemo z izobraževanjem in objavljanjem novih dognanj. S predavanji, delavnicami,
individualnim svetovanjem ter izdajanjem tiskovin in videogradiva promoviramo
osebnostno ravnovesje. Tako je skrb za zdravje pomaknjena na področje preventive.
V času nastajanja zakona o zdravilstvu se trudimo postati verodostojno informacijsko
središče na področju širokega spektra zdravilskih dejavnosti, ki potekajo v
Sloveniji in drugod, s čimer želimo pomagati pri ločevanju zrnja od plevela.
Zdravljenje je praviloma bitka za čas; če lahko bolnika obvarujemo jalovih in
neprimernih postopkov, smo naredili veliko. Pri tem gre predvsem za celosten
pogled na bolnikove potrebe, ne da bi se lotevali zdravljenja.
Izvajamo in poučujemo nekatere tehnike preventivne narave, kot so meditacija,
vodena relaksacija, hipnoza in iniciacije. Na drugih področjih sodelujemo s
strokovnjaki, ki jih je mogoče doseči z našim posredovanjem. Smo ozko grlo med
ponudbo in povpraševanjem s področja zdravja - z vgrajenim filtrom …
Kako gledate na alternativno medicino?
Prakse, ki so zunaj uradne medicine, so od nje različno oddaljene. Najbližje
so ji tako imenovane domače lekarne oziroma samostanska medicina, ki se ponaša
z izčrpnim poznavanjem naravne zakladnice zdravil in s preizkušenim delovanjem,
vendar so razlage o mehanizmih delovanja pomanjkljive. Pri nas ni tovrstnih
javnozdravstvenih ambulant, delujejo pa v Nemčiji in Franciji. Nutricionizem
je še kako pomembna znanost, in četudi jo uradna medicina priznava, je zanemarjena.
Nekoliko dlje je homeopatija, ki je še manj razumljiva, kljub dolgi tradiciji
v številnih zahodnih deželah. Na drugi strani je delovanje akupunkture razumljivo
kot žarnica. Nekatere alternativne tehnike, denimo reiki, so racionalnemu razmišljanju
resnično težko umljive in bolj spominjajo na religijo kot na znanost. Na nekoga
učinkujejo bolj, na drugega manj. Težko je sprejeti in zaupati takim tehnikam,
zlasti če si zdrav. Po drugi strani zahodna medicina priznava sistem dvanajstih
korakov kot najuspešnejši pri zdravljenju alkoholizma. Prvi korak k ozdravitvi
je prav tako imenovana kapitulacija, ko alkoholik pred sabo, svetom in najvišjo
instanco (bogom) prizna, da ne more več brez pomoči, in zaprosi višjo silo za
pomoč. Meni to ne zveni nič kaj klinično, in vendar … Ne pozabimo na Junga,
ki je močno povezoval religijo in psihologijo. Tudi eksorcizem vsebuje prvine
psihoterapevtskega zdravljenja s simboli.
Znanstvena evaluacija ibogaina je prvi dokončan projekt Inštituta OMI, ki
je združil številne vladne in nevladne organizacije. Kakšni so izsledki evaluacije?
V raziskavi smo uporabili metodo proteinske analize z dvodimenzionalno elektroforezo.
Tako smo dobili podatke o vrsti in količini encimov, receptorjev, transporterjev
ter drugih funkcijskih in strukturnih makromolekul. Izsledki raziskave so pokazali,
da ibogain izzove povečanje količine encimov glikolize, ki so soudeleženi v
metabolizmu energije. To pripomore k hitrejšemu izgorevanju sladkorjev in omogoča
celicam večje energetske izdatke. Povrhu se pod vplivom ibogaina izločajo nevtrotrofini,
snovi, ki skrbijo za obnovo nevronov, hkrati pa omogočajo razrast dendritov
in s tem povečujejo število povezav v možganih. Okrepljeno energetsko stanje
organizma in možganov poveča zmožnost koncentracije, spominjanja in predstavljivosti,
kar vodi do uvida v osebnostno problematiko.
Opravili ste dve terenski raziskavi v Gabonu. Ibogo ste poskusili tudi sami.
Kakšno je vaše stališče do uživanja iboge?
Na terenu sem opravil več intervjujev z ljudmi in si ogledal iniciacijske obrede.
Videl sem, da se uživanje iboge prenaša iz roda v rod in da o iniciaciji otrok
odločajo starši. Prvi varnostni dejavnik, zaradi katerega sem si drznil zaužiti
ibogo, je bil, da je že toliko otrok, starih trinajst ali štirinajst let, uspešno
prestalo iniciacijo. Četudi sem belec, sem predvideval, da iboga name ne more
vplivati znatno drugače. Seveda ti nihče ne more dati stoodstotnega zagotovila,
kajti klinična testiranja še niso bila opravljena. Vsakdo, ki se odloči zaužiti
ibogo, se mora zavedati, da je najprej odgovoren samemu sebi.
Navzoči ste bili pri iniciacijah mladih Afričanov, ki ob pomoči iboge stopijo
v svet odraslih. Kako potekajo te iniciacije?
Simboličen obred je iniciacija mladih moških v svet odraslih; z zaužitjem iboge
jo opravi vsak mladenič, ki želi vstopiti v kult in si s tem pridobiti veljavo.
Presenetljiva je starost kandidatov, saj so za naše razmere še otroci. Celoten
postopek traja več dni, v katerih si sledijo najprej očiščevanje s simboličnim
umivanjem, z uživanjem predpisane vrste hrane in s spolno vzdržnostjo, nato
sledita osamitev in post. Ko vrač (nganga), ki vodi obred, meni, da je mladenič
pripravljen, sledi uživanje iboge, ki traja ves dan. Želeno stanje je doseženo,
ko človek vstopi v trans in se ne odziva na bolečinske dražljaje. To stanje
traja vso noč, ob spremljavi tradicionalne glasbe, petja in plesov, ki so popotnica
na poti v deželo Bwiti - deželo prednikov, deželo mrtvih, kamor naj bi človek
v življenju šel dvakrat; na dan iniciacije in na dan smrti.
Iboga prinaša vidno, slišno in tipno gotovost o obstoju "sveta tam onkraj".
Preteklost, sedanjost in prihodnost se zlijejo v eno. Z užitjem iboge se človek
vrne tja, od koder izvira. Po iniciaciji nikoli več ne zaužijejo tolikšnega
odmerka iboge. Iboga v manjših odmerkih deluje kot poživilo, znižuje krvni tlak,
pospešuje prebavo in krepi obrambno sposobnost organizma. Opisano je tudi uživanje
iboge pred lovom na leve, rastlina pa naj bi bila tudi močan afrodiziak.
Kaj pomeni iniciacija z duhovnega vidika?
Zaužitje iboge te pripelje v stanje, ki spominja na sanjanje. Freud temu pravi
oneirogeno stanje, zanj pa je značilno, da ohranimo zavest o obstoju in ne zdrsnemo
povsem v sanjanje. Vizije in podobe prihajajo same od sebe ter vzbudijo določene
odzive in refleksije, ki jih pozneje ovrednotimo. Še sam ne veš, kdaj se očisti
vsa navlaka (zahteve okolja), ki si jih prevzel kot lastne želje. Človek bolje
spozna svoj pravi jaz in želje, tako da pride v globlji stik s sabo. Tako kot
piše v preročišču v Delfih: "Spoznavaj samega sebe." To naj bi bila,
navsezadnje, ena od poglavitnih nalog človeka v življenju. Potem posameznik
lahko pridobljena spoznanja vtke v življenje in jih začne tudi uresničevati.
Iboga je katalizator in je namenjena odraščanju. Človek uvidi, da mora sam pobrati
in povezati vse niti svojega življenja ter prevzeti odgovornost zanj. Teh deset
ur intenzivnega doživljanja te kar pretrese; iboga resnično ni droga, ki bi
jo človek lahko zlorabljal. Vsekakor se je na ta proces dobro pripraviti, si
že pred njim postaviti vprašanja, da lahko potem dobiš tudi konkretne odgovore
in življenjske strategije.
Ali obstajajo za uživanje ibogaina tudi kakšne kontraindikacije?
Leta 1999 je na Univerzi v New Yorku potekala strokovna konferenca o ibogainu
kot zdravilu proti odvisnosti, na kateri so ugotavljali kontraindikacije, pri
katerih je tveganje za uživanje iboge preveliko: to so okvare jeter, hujša srčno-žilna
obolenja, epilepsija in psihoza. Prav pri uživalcih trdih mamil, ki imajo pogosto
hepatitis C, je bilo uživanje ibogaina vprašljivo. Strokovnjaki so se strinjali,
da morajo biti funkcijski testi jeter v mejah normale. Drugih kontraindikacij
ni.
Težava na Zahodu je v tem, da se ljudje lotevajo zaužitja ibogaina tudi
amatersko, brez ustreznega vodstva. Kako in v kakšnem odmerku je po vaših izkušnjah
najbolje uživati ibogain?
Na Zahodu se je uživanje ibogaina uveljavilo bolj kot zdravilo v okviru nekega
psihoanalitičnega koncepta ozaveščanja nekaterih težav ter za razstrupljanje
odvisnikov in lajšanje poti iz odvisnosti. V svetu deluje že več klinik pod
vodstvom strokovnjakov, tako da vsekakor ne gre samo za nekakšno amatersko samopomoč.
Po moji oceni je ibogo na Zahodu zaužilo že na tisoče ljudi, večina z namenom
duhovne rasti. Iboga je namreč namenjena tudi (in predvsem) zdravim …
Osebno verjamem, da je najbolje zaužiti naravno posušeno korenino. Ta namreč
vsebuje dvanajst sorodnih alkaloidov in ima širši spekter delovanja, ki je lahko
zaradi sinergizma med njimi veliko učinkovitejše. Čisti alkaloid je koncentriran,
se hitro absorbira in lahko doseže visoke koncentracije v krvi. Iboga pa se
iz drobnih lesenih koščkov prebavi počasneje. Ko postopno pride do zadostne
koncentracije v krvi, to izzove bruhanje presežka. Telo in iboga se torej sama
sporazumeta, kdaj je odmerek pravi. Tak pristop je veliko bolj individualen
in natančno spremljan, saj je substanco možno dodajati do želenega učinka. To
zahteva nekoliko občutka, zato ni prav, da ljudje prek interneta kupijo ibogain
in ga zaužijejo sami; niso namreč poučeni, kako s tem ravnati.
Se po zaužitju ibogaina pogosto pojavita nespečnost in hiperaktivnost?
Dan ali dva po iniciaciji nekatere ljudi tare nespečnost. Substanca se namreč
uskladišči v maščevju in se od tam postopno sprošča. Pri močnejših ljudeh, ki
potrebujejo večji odmerek, se zaradi kopičenja ibogain sprošča še dlje, zato
je pri njih ta pojav izrazitejši. Ko pa se ljudje dobro naspijo, se jim raven
energije in razpoloženja dvigneta. Potreba po spanju je potem manjša, kar ne
pomeni, da jih tare nespečnost, ampak da se v krajšem času bolj kakovostno odpočijejo
in jim zadošča krajše spanje.
Projekt znanstvene evoluacije ibogaina je zaključen. Kako naprej ?
Stičišče znotrajceličnih procesov na eni strani in psiholoških in socioloških
fenomenov na drugi je lep primer povezanosti mikro in makrokozmosa. Rezultati
dajejo tudi zadovoljivo razlago v več jezikih in tako gradijo most med različnimi
šolami. Verjamem, da je to šele začetek.
V bližnji prihodnosti bo na OMI Inštitutu poudarek na preučevanju zdravilnih
rastlin, predvsem domačih. Predvsem so zanimive tiste, ki vplivajo tako na telo,
kot na duha. Konkretno imam v mislih nadlišček (Mandragora officinarum), ki
ga je srednjeveška Evropa dobro poznala, njegova uporaba pa je dobro dokumentirana
že od časov Asklepija. O tem več morda v naslednjem prispevku...
Andreja Paljevec
Več informacij na www.omi.si
Vsakdo, ki se odloči zaužiti ibogo, se mora zavedati,
da je najprej odgovoren samemu sebi.
Previdno pri nakupu ibogaina prek interneta!
Prvi zaključen projekt OMI Inštituta je znanstvena
evaluacija ibogaina, ki je potekala v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo,
Biotehniško fakulteto, Medicinsko fakulteto in s podporo Urada za droge, Inštituta
za varovanje zdravja, Ministrstva za zdravje, Mestne občine Ljubljana, Fakultete
za socialno delo, Centra za mentalno zdravje, Sakramenta prehoda, Fakultete
za računalništvo in informatiko in Inštituta za odprto družbo.
|