Človeška bitja so že od nekdaj predelovala hrano; predelovanje hrane je aktivnost, ki je samo človeška. En način predelovanja živil je kuhanje.
Tradicionalna predelava hrane je imela dve funkciji: da jo je naredila bolj prebavljivo in da je bila v času pomanjkanja na zalogi. Rezultat so bile najrazličnejse klobase in tradicionalni mesni pudingi ter vampi. Na spisku so bili tudi kisel kruh, fermentirani pšenični produkti, sir in drugi fermentirani mlečni izdelki, kumarice, kislo zelje, pijače narejene iz grozdja, alkohol ter lakto-fermentirane pijače.

V preteklosti so hrano predelovali kmetje in rokodelci, kot so peki, sirarji, mlinarji itd. Rezultat je bila odlična hrana in dobiček je ostal na kmetijah in v kmetijskih skupnostih, kamor je spadal - predelovanje hrane bi moglo biti lokalna industrija.

Najbolj pomembno pa je to, da tradicionalna predelava hrana izboljša ali dvigne hranilno vrednost hrane. Pri tradicionalni peki kruha se nevtralizirajo neprebavljive snovi v zrna, da telo lažje vsrka minerale; izdelovanje jogurta, kefirja in podobnih mlečnih produktov omogoči, da postanejo hranilne snovi v mleku lažje prebavljive.

Industrijska predelava

Na žalost smo v modernih časih nadomestili ročno predelavo za industrijsko predelavo, ki dejansko uničí hranljive snovi v hrani, namesto da bi jih povečala. Naša hrana postane tako težje prebavljiva. Poleg tega je industrijska predelava odvisna od produktov, ki imajo negativ učinek na naše zdravje, kot so sladkor, bela moka, predelana in hidrogenizirana olja, aditivi, sintetični vitamini itd. Vse to so orodja prehrambene industrije.
Pripravljeni na zajtrk? Poglejmo si tipičen ameriški zajtrk, ki sestoji iz kosmičev, posnetega mleka in pomarančnega soka.

Suhe žitne kosmiče naredijo s pomočjo procesa, ki se imenuje ekstruzija. Najprej naredijo iz zrn kašo, nakar jo dajo v stroj, ki se imenuje ekstrudor. Zrna potisnejo skozi majhno odprtino pod visko temperaturo in pritiskom. Odvisno od oblike odprtine se zrna spremenijo v živalske podobe ali trakove ali so napihnjena (kot napihnjen riž). Z rezilom najprej ločijo vsak kosmič, nato gredo naprej skozi dulce, nakar jih poškropijo s plastjo olja in sladkorja, da zavarujejo kosmičevo površino pred mlekom, da ostanejo hrustljavi.
Paul Stitt nam v svoji knjigi, Fighting the Food Giants, govori, da se pri procesu ekstruzije uniči večina hranilnih snovi v zrnju. Uničijo se maščobne kisline, uničijo se celo kemični vitamini, ki jih dodajo na koncu. Aminikisline postanejo s tem procesom zelo strupene.

Tako nastanejo vsi kosmiči v škatlah, tudi tisti, ki jih prodajajo v trgovinah z zdravo prehrano. Vse naredijo po istem postopku in ponavadi v istih tovarnah. Vsi suhi kosmiči v škatlah so ekstrudirani kosmiči.

Kosmiči so multi-biljonski posel, ki je ustvaril veliko bogastvo. In ker toliko ljudje je kosmiče za zajtrk bi se pričakovalo, da bi se nasle študije o vplivu ekstrudiranih kosmičev na človeka. A v znanstveni literaturi teh študij ni objavljenih.

Eksperiment s podganami

Dovolite mi, da vam povročam o dveh študijah, ki ju niso objavili. Prvo je opisal Paul Stitt. Govori o eksperimentu, ki ga je izvedlo podjetje za proizvodnjo kosmičev. Štiri skupine podgan so bile na posebni dieta. Prva skupina je dobivala navadno polnozrnato pšenico, vodo in sintetične vitamine ter minerale. Drugi skupini so dajali napihnjeno pšenico (in ekstrudirana žita), vodo in iste dodatke. Tretji skupini so dajali samo vodo. Četrta je dobila samo vodo in kemične dodatke. Podgane, ki so dobivale samo polnozrnato pšenico so živele eno leto. Tiste, ki so dobile samo vodo in vitamine, so živele dva meseca. Živali, ki niso dobile nič drugega kot vodo, so živele približno en mesec. A študija je pokazala, da so podgane, katerim so dajali samo vitamine, vodo in toliko napihnjene pšenice kot so je živali želele, so umrle v roku dveh tednov…umrle so pred podganami, ki niso dobivale hrane. Vzrok, da so podgane poginile ni tičal v podhranjenosti. Obdukcija je pokazala nefunkcioniranje želodčne slinavke, ledvic in jeter in degeneracijo živcev v hrbtenici, vse to so znaki inzulinskega šoka.

Taki rezultati so pokazali, da vsebuje napihnjeno žito nekaj zelo strupenega v sebi! Beljakovine so po molekulski strukturi zelo podobne določenim toksinom. Ta pritisk, ki povzroči, da se zrno napihne, lahko povzroči kemične spremembe, ki spremeni hranljivo zrno v strupeno substanco.

Obstaja še drug neobjavljeni eksperiment izveden v 60-ih. Raziskovalcem univerze Ann Arbor University je bilo dodeljenih 18 laboratorijskih podgan. Razdelili so jih v tri skupine: prva skupina je dobivala koruzne kosmiče (corn flakes) in vodo, druga skupina je dobilvala škatlo v kateri so bili koruzni kosmiči in vodo, tretja skupina je dobivala podganjo hrano in vodo. Podgane iz tretje skupine so bile skozi celoten eksperiment dobrega zdravja. Podgane, ki so jedle škatlo so postale letargične in naposled umrle za podhranjenostjo. A podgane, ki so jedle koruzne kosmiče in vodo so umrle pred tistimi, ki so jedle škatlo! (Zadnja podgana, ki je jedla koruzne kosmiče je umrla na dan, ko je umrla prva podgana, ki je jedla škatlo.)
A pred smrtjo so podgane, ki so jedle koruzne kosmiče razvile šizofreno obnašanje, imele napade, grizle drug drugo in nazadnje dobile krče. Zaključek tega eksperimenta je bil, da je škatla vsebovala več hranljivih snovi, kot koruzni kosmiči. Ti rezultati niso bili nikoli objavljeni in podobne študije niso bile nikoli več izvedene.

Kosmiči, ki jih prodajajo v trgovinah z zdravo prehrano so narejeni po istem postopku. Mogoce vas bo to šokiralo, a polnozrnata ekstrudirana žita so verjetno nevarnejša od tistih, ki gredo čez pult v navadnih marketih, zato ker vsebujejo višji beljakovinski delež, in beljakovine so tiste, ki jih denaturirajo v tovrstnih procesih.

Torej, kaj boste zajtrkovali? V Nourishing Traditions sem razložila, da bi se morali vrniti k pripravi domačih ovsenih kaš. Kaša se mora namakati skozi noč v kislem mediju, da se znebimo neprebavljivih snovi. Namakanje nevtralizira tanine, sestavljene beljakovine, zaviralske encime in kislino. Žito namočite v toplo vodo in dodatjte eno čajno zličko nečesa kislega, kot je jogurt, sirotka, limonin sok ali kis. Naslednji dan kuhajte kašo priblizno eno minuto. Seveda, ovseno kašo lahko jeste z maslom ali s smetano, kot so jo jedli naši pradedje. Hranilne snovi v maščobah so potrebne, da vsrkajo hranilne snovi iz zrn.

Pomarančni sok

Pomarančni sok velja kot zdrav napitek, predvsem za zdrav zajtrk. A proizvodnja pomarančnih sokov bo marsikoga šokirala.
Dandanes je predelovalna industrija pomarančnih sokov popolnoma avtomatizirana in na dan lahko tovarna proizvede 1.800 ton pomaranč, ki jih predela v zmrznjen koncentrat, čisti sok, olje iz lupin in hrano za govedo.

Med predelovalnim procesom dajejo cele pomaranče v stroj. Dodajo encime, da iz lupin pridobijo čimveč olja . Pomaranče so zelo škropljena poljščina. Ta škropiva so v bistvu živčni strupi. Ko dajo pomaranče v stiskalnico, gredo vsi ti pesticidi v sok.

Kaj pa olupki, ki se uporabljajo kot hrana govedu? Suhe ostanke lupin citrusov predelajo v pogače, ki so še vedno nabite z organskimi fosfati. Mark Purdey je dokazal, da so živčni strupi povezani z boleznijo norih krav (BSE). Uporaba organskih fosfatov je vzrok degeneracije možganov in živčnega sistema krav, ki jedo z organskimi pesticidi škropljene lupine. In, če to uničuje živčni sistem krav, obstaja tudi velika verjetnost, da smo tudi ljudje ogroženi. Havajska študija je pokazala, da je bila poraba sadja in sadnih sokov eden najglavnejših vzrokov za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Znanstveniki so domnevali, da so pesticidi v sadju dejanski krivec - in koncentrirani v sokovih, zaradi sodobnih predelovalnih postopkov.
FDA (Food and Drug Administration) objavila, da ne moremo kupovati soka, ker je lahko vir škodljivih mikroorganizmov. Mogoče vas bo presenetilo, da so v predelovalnem procesu sokov, našli glivice, ki so odporne proti tlaku in vročini.

V neki študiji je bilo ugotovljeno, da je 17% nigerijskih tetrapakov pomarančnega soka in 20% soka manga in paradižnika vsebovalo odporne glivice. V pomarančnem soku so našli bakterije E. coli, ki so preživele pasterizacijo.

Druga študija je pokazala, da se v pomarančnem soku lahko nahajajo rakotvorne sestavine. Spet druga študija je pokazala, kako skodljivi so sokovi za zobe.
Še ena stvar v zvezi s pomarančnim sokom. Ste se kdaj spraševali, zakaj predelan sok ostane moten, zakaj ne nastane usedlina? To je zato, ker dodajo sojin protein pomešan s topnim pektinom, kar omogoča, da ostane sok trajno moten. Za vse tiste, ki ste alergični na sojo, bi to bilo mogoče zanimivo.

Vir. www.westonaprice.org