Piše: Tili Kojič v Vivi www.viva.si

Kriv ali nedolžen?
Holesterol, naravni lipid oziroma maščoba, je ena od ključnih sestavin človeškega telesa. V zadnjem času smo priča veliki gonji proti holesterolu, zato v senci ostaja dejstvo, da brez holesterola ni življenja.

Zakaj naj bi bil holesterol škodljiv?
Bistvo življenja je v ravnovesju, to pa pomeni, da zdrav organizem za normalno rast in delovanje potrebuje določeno raven vseh gradbenih in energetskih sestavin, kot so sladkorji, maščobe in aminokisline. Če se raven samo ene od teh snovi zmanjša ali poveča, pride do obremenitve biokemičnih reakcij v celicah, to pa vodi v bolezen. Podobno je s holesterolom. Presežek holesterola obremenjuje celice, ki sodelujejo pri njegovem prenosu in presnovi, najbolj pa ga občutijo celice v notranjosti krvnih žil. Prav to je razlog, zakaj povišana raven holesterola v krvi velja za dejavnik tveganja za krvno-žilne in srčne bolezni.

Vir holesterola
Največ holesterola nastaja v jetrih, in sicer z vrsto biokemičnih reakcij, vir holesterola pa je tudi prehrana, najpogosteje živila živalskega izvora, ki so na naših krožnikih precej zastopana.
Molekula holesterola iz hrane se vsrka v črevesju, kjer nastanejo tako imenovani holesterolni estri, ki vstopajo v kri skupaj z maščobami v veliki beljakovini, imenovani lipoprotein (maščobna beljakovina). Stene krvnih žil to molekulo postopoma razgrajujejo in vsrkavajo maščobe, ostanek pa dokončno razgradijo jetra. Večina holesterola iz hrane torej konča v jetrih. Če jetra zaznajo, da je s hrano prišlo v telo preveč holesterola, zmanjšajo njegovo sintezo in okrepijo izločanje iz telesa.

Kaj je VLDL?
V jetrih tako nastajajo lipoproteini in prva celica, ki jo ustvarijo jetra, je VLDL (lipoprotein zelo nizke gostote), ki je poln maščobe in le manjši delež holesterola. Drugi lipoprotein je HDL (lipoprotein velike gostote), ki ne nastaja samo v jetrih, temveč tudi v drugih organih, kot je tanko črevo. Lipoproteina zelo različno sodelujeta pri prenosu in presnovi holesterola.

HDL-beljakovine vežejo presežek holesterola iz tkiva, prav to pa je eden od razlogov, zakaj HDL-holesterolu pravimo tudi dobri holesterol. Ob zadostni količini HDL se odvečni holesterol ne nabira na stenah krvnih žil, tveganje za nastanek bolezni pa se zmanjša.

VLDL-beljakovina počasi sprošča maščobne celice, pri tem procesu pa nase veže holesterol, ki je iz tkiva najprej prišel v HDL, nato v VLDL in naposled še v LDL, ki je tako postal glavni "krivec" za krvno-žilne bolezni. Znan je tudi kot "slab" oziroma "škodljivi" holesterol. Presežek LDL-holesterola se lahko kopiči na stenah krvnih žil, še posebno v primeru oksidacije LDL-proteina pod vplivom oksidantov. Oksidacija LDL-proteina je spontan proces, snovi, ki ga oksidirajo, pa je v telesu veliko.

Kritični dejavnik
Tako kot holesterol iz hrane tudi večina LDL-holesterola konča v jetrih. Kritični dejavnik je število LDL-receptorjev na jetrnih celicah, ob pomoči katerih ta beljakovina vstopa v jetra. Premalo receptorjev vodi do porasta LDL-holesterola v krvi, zato je prav to število ključno pri ugotavljanju tveganja za nastanek krvno-žilnih bolezni. Uradna farmakologija še zdaj trdi, da je najučinkovitejši način za povečanje števila LDL-receptorjev prehrana, ki vsebuje malo holesterola.
Ves odvečni holesterol iz jeter se biokemično spremeni v žolčno kislino, snov, ki se z žolčem izloča v črevesje. Ker velik del žolčnih kislin konča v blatu, se tako zgodba o holesterolu naposled konča.

Količina ali kakovost?
Pri naših davnih prednikih je uravnavanje holesterola potekalo povsem drugače kot zdaj. Večina sodobnih ljudi vsak dan zaužije preveč hrane in s tem tudi holesterola. Je torej rešitev v posnemanju prehrane naših prednikov, ki so bolj kot ne stradali? Seveda ne. Težava ni v količini hrane, pač pa v njeni kakovosti in izbiri živil. Poleg tega obstajajo ljudje, ki se ne prehranjujejo prav kakovostno in vendar imajo v krvi normalne ravni holesterola, na drugi strani pa so takšni, ki jedo izključno nerafinirana živila, kljub temu pa imajo povišano raven holesterol v krvi.

Kako je to možno?
Na moteno presnovo holesterola vpliva več dejavnikov:

1. prehrana in življenjski slog,
2. genetski dejavniki,
3. uravnavanje presnove in prenosa holesterola v jetrih in žolču,
4. psihični dejavniki (stres, hormoni).

Sprememba prehrane!
Skoraj nemogoče je z gotovostjo določiti glavni vzrok za povišano raven holesterola v krvi, toda dejstvo je, da lahko sprememba prehrane pomembno pomaga pri nadziranju ravni holesterola. Izogibati se je treba živilom živalskega izvora in povečati uživanje nenasičenih, še posebno omega 3 maščobnih kislin. Ker se odvečni holesterol nabira tudi iz kalorične hrane, bi morali ljudje s povišano ravnjo holesterola paziti tudi na morebiten pretiran vnos sladkarij, kar zlasti velja v primeru zaužitja večjih količin sladkih živil v kratkem času.
Uravnavanje holesterola se je v zadnjem času spremenilo v donosen posel. Na voljo je kup zdravil, toda čeprav so lahko tudi uspešna, je sprememba prehranjevalnih navad vsaj na začetku težav s holesterolom dobrodošla pomoč, seveda ob rednih kontrolah in posvetih z zdravnikom.

Tili Kojič

Težava ni v količini hrane, pač pa v njeni kakovosti in izbiri živil.

Izogibajte se živilom živalskega izvora in povečajte uživanje nenasičenih, še posebno omega 3 maščobnih kislin.

Holesterol ima kar nekaj pomembnih funkcij:

• je sestavni del celične membrane in zagotavlja normalno delovanje vsake celice,
• iz njega nastajajo številni hormoni, med njimi spolni hormoni ter hormoni za uravnavanje "prometa" vode in natrija, presnove in imunskega sistema, je nujen za presnovo maščobe in vsrkavanje v maščobi topnih vitaminov.