Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Kako deluje virus (in kako ga telo premaga)?
Vprašanje naše bralke, kaj se pravzaprav dogaja v našem telesu, ko nas napade virus gripe, nas je spodbudilo k raziskovanju nevarnega in včasih celo morilskega pohoda virusa gripe po našem telesu. Nedvomno imamo tokrat opraviti z novo vrsto gripe, kar olajša prenašanje virusa s človeka na človeka. Toda kljub prvim zaskrbljujočim napovedim vse kaže, da je virus precej manj nevaren od tistega, ki je povzročil uničujočo pandemijo iz leta 1918.

Vdor virusa H1N1v našem telesu sproži pravcato vojno. Virus povzroča škodo od znotraj, saj telesne celice naščuva k boju druge proti drugi. En sam virus lahko zasede zdravo celico, jo spremeni v tovarno virusov in jo prisili, da v samo nekaj urah izdela na tisoče njegovih kopij. Po opravljeni nalogi celica poči, kar kopijam omogoči, da okužijo druge zdrave celice v okolici – in proces se znova začne.

Protinapad
Telo se proti temu bori tako, da začne protinapad z molekulami, namenjenimi ubijanju zajetih, okuženih celic, še preden jih virus ubije. Boj med virusno okužbo in telesno obrambo v obliki imunskega sistema, je eden od najbolj dramatičnih konfliktov v naravi, pravcati boj na nož, pri katerem kot nedolžne žrtve padajo celice pljuč, želodca in sinusov. K sreči imunski sistem skoraj vedno zmaga, kar pomeni, da telo po treh do štirih dneh povišane temperature, kašljanja in bolečine uspešno prežene virus. Toda javnozdravstvne oblasti in znanstvenike je najbolj skrbelo, da sev novega virusa utegne to ravnovesje moči prevesiti v korist virusa, kar bi pomenilo grožnjo za večje število bolnikov in povečati tveganje za nastanek hujših zapletov.

Protitelesa v pripravljenosti
Vsi delci virusa gripe niso nalezljivi, toda zdravniki pravijo, da je za prenos virusa dovolj že zelo malo delcev, ki širijo okužbo. Bolezni se lahko nalezemo na polnem avtobusu, z dotikanjem držala nakupovalnega vozička, ki ga je predtem uporabila okužena oseba … Eno samo kihanje lahko vsebuje milijardo virusov. Gripa se zlahka prenaša – in prav v tem tiči problem. Da se jo nalezemo, je dovolj že to, da se znajdemo v bližini človeka, ki si med kihanjem ni pokril ust. Toda če naj se okužba razširi po telesu, se morajo delčki virusa prebiti mimo varuhov imunskega sistema – protiteles. Predhodna izpostavljenost gripi in cepljenje gradita in utrjujeta varnostni sistem za prepoznavanje in napad telesu znanega virusa. Protitelesa so naša prva obrambna linija in v idealnem primeru, ko so protitelesa v pripravljenosti, virus ne more zajeti telesa.

H1N1 se lahko izmuzne
Toda novo gripo povzroča virus, ki ga ljudje še ne poznamo. Medtem ko nekateri znanstveniki menijo, da predhodna izpostavljenost sevu iz družine virusov H1N1 ponuja delno zaščito, se lahko virus nove gripe v večini primerov nedotaknjen izmuzne mimo protiteles. Od tam pa virus neovirano zasleduje svoj cilj in se razmnožuje karseda hitro. Poenostavljeno si lahko virus predstavljamo kot načrt, celico pa kot tovarno. Virus s seboj nosi načrt in celici ukaže, naj izdeluje to, kar je v njem.

Gašenje požara
Prisotnost virusa skupaj s prazno lupino celice, ki ostane po razmnoževalnem procesu, opozori imunski sistem, da je nekaj narobe. Telo pošlje signale za preplah v obliki molekul, imenovanih citokini, ki povzročijo aktivacijo napadalcev, imenovanih T-celice. Te pobijejo okužene celice, še preden utegnejo sprostiti svoj strupeni tovor. Toda takšna obramba ima tudi svojo ceno. V večini primerov so simptomi, ki jih pripisujemo gripi (denimo povišana telesna temperatura), v resnici telesni obrambni manevri. Citokini namreč sporočajo možganom, naj poviša telesno temperaturo, saj ta pomaga imunskemu sistemu v boju proti sovražniku. Polovico simptomov, ki jih občutimo med gripo, povzroči virus, drugo polovico pa telesni odziv nanj. Strokovnjaki to primerjajo z gašenjem požara, pri katerem polovico škode povzroči požar, drugo polovico pa gasilci z vodo, ki jo uporabijo za njegovo gašenje.

Pri zdravih mladih – pretiran odziv
Zelo mladi, starejši in bolni ljudje imajo oslabljen imunski sistem, ki ni zmožen boja proti virusu ali pa omogoči lažji razvoj sekundarne okužbe, ki se občasno utegne končati tudi s smrtjo. Toda posebno skrb javnozdravstvenih delavce je povzročilo dejstvo, da sev nove gripe ubija tudi zdrave in mlade ljudi, podobno kot v primeru gripe leta 1918. V tem primeru se imunski sistem pretirano odzove na virus, to pa povzroči citokinsko nevihto, ki ima za posledico hudo vnetje pljuč (pljučnica), ki utegne voditi v smrt.

Izgublja zagon?
Toda bolj ko znanstveniki spoznavajo genetsko zasnovo virusa nove gripe, z večjim olajšanjem sporočajo, da obstajajo razlike med zdajšnjim sevom gripe in tistim iz leta 1918. To pomeni, da je virus povzroča manjšo smrtnost in manj resnih zapletov. Nekateri celo menijo, da utegne med širjenjem mutirati v manj nevarno obliko. Vse kaže, da virus izgublja svoj zagon, in zdi se, da pandemija vendarle ne bo tako huda, kot je sprva kazalo.

Tili Kojić

Boj med virusno okužbo in telesno obrambo v obliki imunskega sistema, je eden od najbolj dramatičnih konfliktov v naravi. K sreči imunski sistem skoraj vedno zmaga.

Eno samo kihanje lahko vsebuje milijardo virusov.

Pri zdravih mladih se imunski sistem pretirano odzove na virus, to pa povzroči citokinsko nevihto, ki ima za posledico hudo vnetje pljuč.

Okrepite imunski sistem z naravnimi zdravili
Močan imunski sistem je še vedno najboljša preventiva pred virusi. Vsi vemo, da to pomeni zdravo prehrano, dobro telesno pripravljenost in duševno ravnovesje, pomembno pa si lahko pomagamo tudi z naravnimi zdravili.