Piše: AUrigo

Brž ko nam je hudo – se Boga ne sramujemo.
Sramujemo se ga le, kadar nam je dobro. (A. I. Solženicin)

V začetku oktobra 2009 spoznam tkalko luči. Nisem bil namenjen k njej, a usoda me je zanesla v njeno energijsko območje. Namesto učne ure poslanstva in vizije, dobim energije iz Egipta. V tem tekstu še enkrat hvala, za to doživetje, to izkušnjo.

V tekstu o tkalcih luči sem energijsko to začutil dva meseca poprej na Pozitivkah. V tem tekstu o delavcih luči (light workerjih) se čuti posebna energija. Sebe imenujejo tkalci luči (light weaver), sam bi poprej pomislil na valove luči ali valovalca luči (light wave ali light waver) [1]. A že mora biti tako.

Naslednji dan med meditacijo spontano doživim zlato jajce. Nekoč sem se med meditacijo že trudil, da bi meditiral na to stvar, pa nekako ni šlo in ni šlo pri vizualizaciji. Sedaj pa se zgodi stvar sama od sebe, spontano, doživeto. Velik sončno zlati jajc okoli tebe. Hiranyagarbha. Zlata zibelka. Nina nana. Jajce je simbol ponovnega rojstva zemlje pri poganih. Po indijski mitologiji je jajce izhajalo iz Nebitja, ki se je spremenilo v jajce. Po letu dni se je jajce razklalo. Na dve lupini: zlato in srebrno. Iz zlate lupine je nastalo nebo, iz srebrne lupine pa zemlja.

Dobre tri leta je minilo od moje blodnjave v dveh dneh raziskovanja zmajevih črt po Mariboru. Sedaj ugotavljam, da bi za Maribor potreboval kakšen teden natančnega raziskovanj zmajevih črt. Vse pofotografirati, vse obiti, vse energijsko začutiti. Pravilno obrazložiti. Vsak dan približno 6 ur na dan. Za manjša mesta kot je Kranj, od 3 do 5 dni. To je skupaj najmanj 20 ur trdega dela. Za večja evropska mesta, kot je Dunaj, Praga, München, pa verjetno vsaj 3 tednov, da se določi energijska mreža v takšnem mestu.

Ponovno me je pot zanesla nazaj v Maribor. Ob tem fotografiram in preiščem center mesta. Zakaj ima Maribor tako malo označevalcev, zmajev, sem se vse skozi spraševal vsa ta leta? Sem kaj spregledal?

1. Pomožna zmajeva črta: rob Gosposke ulice z Glavnim trgom, jugozahodni rob Pošte, srednja šola, nekaj metrov pod Termami Fontana.

2. Pomožna zmajeva črta: cerkev Svete Magdalene, Rotovž, Pošta, park na Slomškovem vrtu, rob stadiona v Ljudskem vrtu severovzhodna stran.

3. Nikolajeva linija: cerkev svetega Alojzija, rob Poštne ulice z Glavnim trgom, Rotovž, Mladinska knjiga (Jurčičeva ulica), hotel Orel, Pokrajinski muzej.

Skupna točka vseh zgoraj navedenih zmajevih črt je: Rotovž ali mestna hiša. Mariborski Rotovž je mesto, točka ali sečišče treh zmajevih črt: Nikolajeve črte in dveh pomožnih zmajevih črt. Ni mi še uspelo pokukati znotraj te stavbe, da bi preveril ali imajo znotraj te hiši kakšnega označevalca: zmaja.

Na pomožni zmajevi črti, ki teče: rob Gosposke ulice z Glavnim trgom, jugozahodni rob Pošte, srednja šola (če se ne motim je to Srednjo strojna šola ob Smetanovi in med Prežihovo ulico); stoji označevalec zmajevih črt. To je kip matere božje Marije, ki stoji na zemeljski krogli ter moli, s kačo pod nogami, na prvi stavbi na vogalu Gosposke ulice z Glavnim trgom.

Priznam, da sem ta kip tudi ob tem ogledu skorajda spregledal med mojo hojo in opazovanjem, ker je kip postavljen v niši fasade prvega nadstropja hiše. Če ne bi hodil po nadhodu te ulice, ga verjetno tudi opazil ne bi, ker se moje oči ne bi privzdignile toliko navzgor, tako pa mi je pogled zaplul samodejno na desno in odkril ta zanemarjeni kip.

Na pomožni zmajevi črti, ki teče od cerkve Svete Magdalene, Rotovža, preko Pošte, parka na Slomškovem vrtu, naprej ob robu severovzhodne strani stadiona v Ljudskem vrtu, sem v preteklosti tudi spregledal neko dejstvo, čeprav sem si ogledoval fasade stavb na tej Orožnovi ulici. Pročelje Pošte. Na pročelju glavne pošte imamo dva kipa. Na desni strani stavbe moškega, ki mu pod nogami stoji orel in na levi strani pročelja žensko, ki drži kaducejsko palico. Kaj naj bi kipa predstavljala mi še sedaj ni jasno. Le kdo in zakaj se je tako poigral s simboliko?

Priznati moram, letos sem obiskal večje nemško mesto in sem moral klasične označevalce zmajevih črt: zmaje in Hermesa prav iskati! Zmaji so se skrivali kot majhni nosilčki pod kipi. Tam je bil glavni simbol orel oziroma dvoglavi orel.

Vendar sedaj poglejmo drugi kip na pročelju pošte: žensko. To ni Hermes, da ne bo pomote. Ženski manjka Hermesovo pokrivalo. V levi roki nosi nekakšno pisarijo, v desni roki kaducejevo palico, simbol za zmajeve črte. Očitno naj bi imela na nogah tudi krila, kakor Hermes. Je to morda vestalka? Le kdo je to?

Nadaljujmo še z zadnjo zmajevo črto – Nikolajevo zmajevo črto v središču mesta Maribor. Ta črta poteka od cerkve svetega Alojzija, po robu Poštne ulice z Glavnim trgom, Rotovžu, čez stavbo Mladinske knjige (Jurčičeva ulica), po robu hotela Orel, čez Florjanovo znamenje ter po Pokrajinskem muzeju in med spomenikom Kroglo, posvečeno žrtvam nacističnega terorja.

Na vogalu Poštne ulice z Glavnim trgom sem odkril zanimivo stavbo, da mi je kar srce skakljalo: Ludwig hof ali Ludwigov dvorec. Po letnici na stavbi, naj bi bil dvorec zgrajen leta 1905. Le pogledati je bilo potrebno v nebo. Toliko simbolike je na tej stavbi, na vzhodni strani najdemo relief z zmaje, na južni strani sta dva reliefa z dvema zmajema. Pri vrhu stavbe sta dva navidezna odtočna kanala za vodo v obliki zmaja.

Na stavbi je postavljen še en kup glav. Glavi dveh žensk, glava nekega božanstva in na vrhu še dve glavi nekega divjega božanstva – v literaturi lahko zasledimo podobno podobo: zelenega moža. Le koga upodablja ta strašna glava, le katero božanstvo, na vrhu stavbe?

[1] Še bolj zanimivo je, v kolikor s poigravam s črkami in besedami v angleščini, če povzamem besedo waver – valovalec, ki seveda v angleščini ne obstaja, eno zelo bližnjo besedo - wivern, ki pa v angleščini dejansko pomeni krilatega zmaja.