Danes se je s panelom »Komuniciranje ali informacijsko onesnaževanje« uspešno zaključila Eko konferenca, ki jo je včeraj in danes gostilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Današnje dopoldne pa je bilo zlasti v znamenju mladih.

Tako se je že šesto leto zapored uspešno zaključila akcija Zemljo so nam posodili otroci, kjer je glavno nagrado odnesla Petra Matos in Ekologi brez meja. S slovesno podelitvijo priznanj, pa se je zaključil tudi prvi natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, v katerem je sodelovalo prek 50 šol in vrtcev.

Mladi so na podelitvi poslušali pohvale iz ust direktorja vladne službe za podnebne spremembe Jerneja Stritiha, ki je še posebej izpostavil pomen dela z mladimi. Spodbudne besede pa sta udeležencem natečaja namenila tudi Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in vsestransko nadarjena Zala, ki še vedno brusi šolske klopi in dobro ve, da je otroška preprostost najboljši dar narave.

V nadaljevanju vam pošiljamo tudi nekaj misli govorcev zaključnega panela druge Eko konference.

Kot je ugotovila meteorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), mag. Tanja Cegnar, si mednarodne organizacije premalo prizadevajo za boljše komuniciranje z javnostmi. Informacije namreč večkrat niso interpretirane tako, da bi jih javnost razumela.

Za prof. dr. Žigo Turka s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pa je komuniciranje temelj sodelovanja in brez njega ne gre nikjer v družbi. Po njegovih besedah,je sedaj informacij v izobilju, pred leti pa je bilo medijev malo. Prihaja torej do boja za pozornost, ki ima različne prijeme za različna občinstva. Meni tudi, da ne gre za informacijsko onesnaževanje, temveč le za pestrejšo ponudbo.

Glasbenik Bojan Cvetrežnik je menil, da je množica informacij dobra stvar, toda kot učitelj, jih je prisiljen skrivati, saj sicer ne bi mogel preživeti v tem svetu. Kot nekakšen paradoks je označil tudi težnje, da moramo paziti na okolje, kar ne gre skupaj z obstoječo družbeno ureditvijo, ko vsi potrebujemo delovna mesta, ko potrebujemo potrošnjo, ki povzroča onesnaževanje okolja.

Svoj pogled je strnil tudi urednik Večera Matija Stepišnik, ki meni, da so informacije nekaj, brez česar novinarji ne morejo preživeti. Tehnološka revolucija in demokracija pa sta povzročili, da živimo v času informacijskega kaosa in informacijskih vojn.

Režiser Boštjan Vrhovec se je glede na lastne izkušnje dotaknil vloge televizije, ki po njegovih besedah ostaja v zavesti gledalcev kot najbolj neposreden medij.

Oblikovalka čevljev Alya Virjent je menila, da so tudi modni trendi neke vrste onesnaževanje, saj veliko oblačil vsako leto zavržemo in postanejo odvečni odpadek, medtem ko je Polona Kotnjek iz društva za raziskovanje morskih sesalcev Morigenos, poudarila, da je za njih kot okoljevarstveno organizacijo, ki lahko vpliva na javnost, pomembno posredovati verodostojne informacije, saj le s tem lahko dvigajo zavest v družbi.

Druga Eko konferenca, ki jo je društvo Planet Zemlja pripravilo v sodelovanju z ARSO, se je tako končala. Na Gospodarskem razstavišču so se v minulih dveh dneh zvrstila predavanja in razprave več kot 20 uglednih strokovnjakov, ki se o istih temah niso vedno strinjali. In prav to nas je v društvu izzvalo, da s tovrstnimi načini srečevanj strokovne javnosti, nadaljujemo tudi v prihodnje. Konferenca je namreč letos znova dokazala, da imajo pravzaprav vse stroke veliko opravka z ekologijo.

Več informacij o dogajanju na drugi Eko konferenci bo objavljenih tudi na uradni spletni strani www.eko-konferenca.org. Vrsta zanimivosti pa vas, kot vedno, čaka tudi na Facebooku

Lep pozdrav do prihodnje Eko konference
in
VSE NAJBOLJŠE, ZEMLJA!

društvo Planet Zemlja