Svetli zgledi trajnostne oskrbe za lažjo in prijetnejšo pot do kakovostnejših ter okolju in človeku prijaznejših dobrin.
Globalna trgovina in na videz brezmejna rast svetovne potrošnje sta med glavnimi dejavniki siromašenja naših naravnih, pa tudi človeških virov. S kupovanjem, souporabo ali izmenjavo lokalnih in okolju prijaznejših izdelkov in storitev lahko pridobimo marsikatero prijetno in koristno izkušnjo, poskrbimo za svoje zdravje, spotoma tudi kaj prihranimo, obenem pa učinkovito pripomoremo k razvoju in povezanosti lokalne skupnosti.

Tudi pri nas čedalje več uspešnih zgodb na tem področju kaže, da se prava blaginja ustvarja v lokalnih ekonomijah na podlagi spoštovanja okolja in človeka. Umanotera je nekaj takšnih zgodb predstavila v novem katalogu trajnostnih skupnostnih praks.

Verjetno smo se vsi že znašli v situaciji, ko smo na hitro potrebovali kakšno orodje ali pripomoček, ki ga nismo imeli na voljo, ali pa smo se želeli naučiti igrati na glasbeni inštrument ali poskusiti s kakšnim športom, pa nismo bili pripravljeni kupiti drage opreme za samo enkratno uporabo? Za takšne in številne podobne probleme zdaj obstaja hitra, prijetna in preprosta rešitev: neprofitna izposojevalnica Knjižnica REČI, ki deluje v sklopu Doma skupnosti v ljubljanskem Savskem naselju.

Tu si lahko Savčani, pa tudi vsi ostali, ki jih namesto nesmiselnega kupovanja zanima souporaba, po knjižničnem principu izposojajo najrazličnejše predmete, ki jih potrebujejo le občasno ali pa zanje doma nimajo prostora – od orodja, gospodinjskih aparatov in igrač do glasbenih in športnih pripomočkov. Poleg očitnih prednosti tovrstne souporabe, kot sta prihranek denarja in prostora za shranjevanje, izposojevalci na ta način pripomorejo tudi k manjši potrošnji ter h krepitvi medsebojne povezanosti in zaupanja v lokalni skupnosti.

Če je Knjižnica REČI prvi tovrstni projekt pri nas, nekakšno seme, za katerega lahko upamo, da bo vzkalilo in se raztrosilo čim širše, pa nekateri bolj »specializirani« svetli zgledi sodelovanja in izmenjave cvetijo že nekaj časa. Največ jih je na področju hrane in kmetijstva: od Zelemenjave, skupnosti za izmenjavo vrtnih pridelkov, ki že v več kot 30 mestih in krajih po vsej Sloveniji organizira srečanja in druženja ljudi dobre volje, ki si po principu solidarnosti in zaupanja izmenjujejo vrtne pridelke, semena, recepte, izkušnje in druge navdihe z domačega vrta; društva Zeleni krog, ki že leta osvešča o pomenu ekološkega kmetovanja, organizira menjavo semen in sadik med ljubiteljskimi vrtičkarji in s skupnostnim naročanjem dobrot iz slovenskih kmetij prispeva k udejanjanju trajnostnega razvoja ter samooskrbe Slovenije s hrano in semeni; pa Menjalnega kroga Zasavje, ki z rednimi dogodki in stalnim prostorom za izmenjavo omogoča menjavo dobrin po načelu medsosedske pomoči; do mariborskih Varuhov semen, ki s svojo Semensko knjižnico, izobraževanji in drugimi aktivnostmi ozaveščajo o pomenu lokalne samooskrbe in skrbijo za ohranjanje biotske pestrosti naših kulturnih rastlin. Razvijajo se tudi vse številnejši projekti po načelih zadružništva, kot sta npr. zadruga Dobrina iz Maribora in ljubljanska zadruga Skupaj s svojim Semnjem letnih časov, ki si poleg promocije ekološkega kmetovanja in trajnostne lokalne samooskrbe prizadevata tudi za pravične odnose med vsemi udeleženimi in pravično plačilo pridelovalcem.

A vse skupaj se ne začne in konča pri hrani. Za tiste, ki jih bolj mikajo oblačila, je kot nalašč Tekstilnica z rednimi dogodki izmenjave rabljenih oblačil, ki jih organizira ljubljansko Društvo Ekologi brez meja. Poleg osnovnega cilja, zmanjšanja kupovanja novih oblačil ter posledičnega prihranka in pozitivnih vplivov na okolje, so izmenjave v zadnjih letih postale prijetni družabni dogodki, kjer se srečujejo ljudje dobre volje in pozitivnega odnosa do okolja. Staršem, predvsem pa njihovim malčkom, pa je pri izbiri pravih igrač in ustvarjanju pogojev za zdravo otroško igro v skladu z naravo lahko v veliko pomoč Zavod ZOOPI, ki organizira izmenjave igrač in druge dogodke za otroke in starše.

Pri ZOOPI-ju verjamejo, da je igra ena najpomembnejših dejavnosti za zdrav razvoj in dobro počutje otrok, zato nudijo tudi številne koristne informacije o možnostih izposoje, kroženja in popravila igrač ter izbiri pravih igrač z vidika zdravja, okolja, varnosti in starosti otroka.

Vse naštete pobude so na svoj način izvirne, sveže in edinstvene. Vendarle pa imajo pomembno skupno točko: krepitev solidarnosti in družbene povezanosti ter ozaveščanje o odgovornosti do lokalnega okolja, o brezmejnih potencialih medsebojnega zaupanja, ter o pomenu sodelovanja in druženja nasploh. Marsikatera med njimi je danes videna kot »alternativa«, a če je ta alternativa lepša, okolju in človeku prijaznejša prihodnost, je edino smiselno, da alternativci postanemo vsi.

Tej skupini dobrih praks, ki govorijo o bolj trajnostni oskrbi z materialnimi in nematerialnimi dobrinami, bo kmalu sledila predstavitev uspešnih zgodb vključujočega upravljanja. Se beremo!

Katalog trajnostnih skupnostnih praks je na voljo na tej spletni povezavi.