Prazen um je primaren in učljiv, dovzeten ter senzibilen za večno sedanjost in ljubezen.
Toda pogojeni smo tako, da težimo imeti polne ume, da vemo...
Najbrž ni težko uvideti, da človeški ego težko prizna, da nekaj ne ve.
Povsod je predvsem veliko dokazovanja kdo ima bolj prav, sogovorniku se poskuša vsiliti svoje stališče, izhajajoče iz njegovega skladišča znanja in izkušenj, a bore malo se ljudje drug od drugega in iz samih sebe učijo.
V takem pristopu je videti kot bi vsi vse vedeli in skoraj nihče ne sestopi iz svoje pozicije.
Zdi se kot se sogovorniki sploh ne bi poslušali (brali).
Posledice so agresivne komunikacije, žalitve vsepovprek predvsem pa taka komunikacija nima nobenega pomena in kvalitete, je kot bi se pogovarjal gluh z gluhim.
Take odnose tvori um, ki že vse ve.
Torej um, ki že vse ve, je ne učljiv, nedovzeten, tog, star… V njega ne more priti prav nič novega.
Zaradi prepolnega skladišča vsega zbranega znanja in izkušenj, smo nedovzetni za novo, saj vse prevajamo v stare, znane šablone in tako imenovano »preverjeno«, naučeno.
Toda tako delovanje na pamet, naučeno in šablonsko, odpove pri resničnih izzivih in pravih problemih kot so medčloveški in odnosi vseh vrst.
Vso zbrano znanje in izkušnje očitno niso kos silnim konfliktom na vseh koncih sveta in konfliktom med posamezniki v družbi, ter doma.
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča, ljubezen in življenje v resnični svobodi.
Mar potemtakem ne bi bilo inteligentno ob tovrstnih vprašanjih priznati si, ne vem?
Kakšno je stanje uma »ne vem«?
V kolikor resnično ne vem, sem prazen in če je ob tem prisotna še želja po učenju, ter strast po odkrivanju novega, bo komunikacija in odnos do sogovornika (ali do sebe samega), povsem drugačen od odnosa opisanega zgoraj (iz uma, ki že vse ve).
Stanje uma, ki ne ve, je torej stanje dovzetnosti za novo, je stanje odprtosti za drugačno od tega kar se je do sedaj naučil in kar že ve, kar mu kažejo vse njegove izkušnje in zbrano znanje.
Um, ki si prizna, da ne ve je mlad, senzibilen, prožen, živ in komunikativen, je povezan s sogovornikom in ga sliši, je z njim v stiku.
Tak prazen um zaznava impulze iz okolice in se na osnovi trenutnih dogajanj tudi pravilno, ter takoj odziva.
Odziv iz stanja uma, ki ne ve, ki je prazen, je popolnoma drugačen od odziva uma, ki reagira na osnovi starega zbranega, naučenega.
V kolikor sem poln starega in reagiram skozi stare vsebine uma na dnevne izzive, ki so zmeraj novi, zagotovo povzročam konflikte in napake, saj v bistvu tega novega sploh ne vidim.
Pravi izziv za posameznika je torej imeti tak um, ki zna ločiti med vsem zbranim znanjem in ga uporabljati ko ga potrebuje, kadar pa starega ne potrebuje, je povsem prazen in v sled tega dovzeten za trenutek sedaj.
To je kvaliteta primarnega uma, mi pa smo žal dati prednost sekundarnemu.
Sedanjost je neponovljiva in večno nova, je zunaj polja vsega starega.
Taka je tudi ljubezen.
Sreča jo lahko le um, ki je prazen in zaradi tega neverjetno buden, ter senzibilen.
Mirko
|
Um,ki že vse ve,očitno ne ve kaj je prava radost in sreča.
Prispeval/a: aries_1 dne petek, 10. februar 2012 @ 17:34 CET
četrtek, 9. februar 2012 @ 05:02 CET
Uporabnik: panefin001 Prazen um je primaren in učljiv, dovzeten ter senzibilen za večno sedanjost in ljubezen.
-------------------
aries:
...seveda in logično sledi,da je prazen um,zelo sposoben,novega odkrivanja tople vode,ker se sploh ne spomni,da bila že odkrita.
------------------
panefin001:
Najbrž ni težko uvideti, da človeški ego težko prizna, da nekaj ne ve.
------------------
aries:
...tu gor npr. pri meni,ne vidim problema priznati,da precej ne vem,medna tudi za druge lahko rečem,da ne vemo vsega.
--------------------
panefin001
V takem pristopu je videti kot bi vsi vse vedeli in skoraj nihče ne sestopi iz svoje pozicije.
Zdi se kot se sogovorniki sploh ne bi poslušali (brali).
----------------------
aries:
...menda ne govorimo o sebi,ko napišemo svojo "pozicijo" potem jo stisnemo ne glede koliko komentarjev,se napiše glede iste.
kakor praviš: zdi se kot sogovorniki ne bi poslušali.
--------------------
panefin001:
Take odnose tvori um, ki že vse ve.
Torej um, ki že vse ve, je ne učljiv, nedovzeten, tog, star… V njega ne more priti prav nič novega.
---------------------
aries:
...ne nič...
---------------------
panefin001:
Um, ki si prizna, da ne ve je mlad, senzibilen, prožen, živ in komunikativen, je povezan s sogovornikom in ga sliši, je z njim v stiku.
--------------------
aries:
...to popolnoma drži a samo na teji strani.
A z drugega sveta npr: panefin001:n pa ni odgovora.oz. ni povezan s sogovornikom in ga ne sliši.
(za oni "senzibilen" pa imamo lep slovenski izraz,če se ne motim pomeni "pamenten" Še jaz to vem;
...ali pa napiši "sensibilen" brez (z),po moje lepše zveni.
------------------------
panefin001:
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča, ljubezen in življenje v resnični svobodi.
------------------
aries:
...menda sem to že nekje odgovoril,da se tu nobeden ne drzne niti misliti kaj pa šele reči,da vse ve.
---------------------
panefin001:
Tak prazen um zaznava impulze iz okolice in se na osnovi trenutnih dogajanj tudi pravilno, ter takoj odziva.
---------------------
aries:
...tu se NE vidi prav nobenega odziva "mladega"
razuma;oz prav nobenega....
(zopet "impulze" zopet (z) impulse je lepše in bližje originalu.Tako ni popolnoma vse narobe ali pokvarjeno.
(ali po naše "vtise" če se ne motim.Poleg tega je še krajše.
-----------------------
panefin001:
Odziv iz stanja uma, ki ne ve, ki je prazen, je popolnoma drugačen od odziva uma, ki reagira na osnovi starega zbranega, naučenega.
----------------------
aries:
....tako gre in ponavlja stvari,stvari,ki že vsak ve...
O prazni glavi se je na zapadu učilo,ko se tam pri "nas"
mogoče še /bratstvo in edinstvo/drajsalo katero je /nenadomestljiva ideja pravičnosti/ proti kateri ni "nadkladanja" filozofije niti v religiji,da ne rečem praznih glavah,ki so se imele priliko napolniti najbol idealnega učenja,/bratstva in edinstva/.
Ni ga čez TO dragi Mirko,ni ga v nobeni religiji,še manji pa v ideologiji praznote.
Ki se vse odgovornosti izogiba.
-----------------------
panefin001:
...kadar pa starega ne potrebuje, je povsem prazen in v sled tega dovzeten za trenutek sedaj.
------------------
aries:
...tu pa ne razumem.../kje pa je staro/ ko se ga ne potrebuje,če je razum popolnoma prazen...???
-------------------
panefin001
Sedanjost je neponovljiva in večno nova, je zunaj polja vsega starega.
---------------------
aries:
...vemo,da čas ni video disk,da se ga ne da,v "revers" potegniti in stvar oz.moment ponoviti.
To je pa tudi zanjimivo:
Če tudi se bi ga sploh dalo,bi ne bil več isti moment,ker poleg tega,da se gre "nazaj" vzame "cajt".
Med tem pa se je moment,ki ga iščemo z isto hitrostjo umaknil nazaj.
Torej naša razdalja do istega momenta ostane vedno ista.Razen,če se lahko premikamo z večjo hitrostjo "momenta časa".....
Katerega hitrost je sicer izračunana,pa bi ne mogel številke hitrosti "časa" niti povedati,če tudi bi številko videl.
----------------------
panefin001
Sreča jo lahko le um,ki je prazen in zaradi tega neverjetno buden, ter senzibilen.
-----------------------
aries:
...um,ki je prazen,ga ves svet briga kakor lanski sneg,potem pa pridiga o ljubezni in miru seveda - miru - mir je definitno v praznoti neodgovornosti obstaja.
-----------------
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča, ljubezen in življenje v resnični svobodi.
-----------------
aries:
....tu menda lahko govorim za vse,da nobeden ne trdi,da vse ve.
Ravno nasprotno,tu se večjidel,govori o tem kar se NE ve,zato so prepirji.
Pax deorum.
aries.
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča
Prispeval/a: MC dne petek, 10. februar 2012 @ 20:01 CET
>> prizna, da nekaj ne ve.
Najboljši odgovor v znanosti je »ne vem«. Bistvo znanstvene
metode je prav v tem, da zmanjšuje možnosti napak, ki
nastanejo zaradi subjektivnih zaznav – to je čutil in
mehanizmov našega uma, ki nas »vara«. Tako se moremo
dokopati do najboljšega približka objektivne stvarnosti. Za
znanstvenika »ne vem« pomeni IZZIV, nikoli pa ne pomeni
nečesa, kar je težko priznati, nečesa, kar bi nas potem sililo v
»ad hoc« religiozne odgovore ali druge oblike »tolažbe«.
Bogovi in »nadnaravne sile« so v resnici surogat za »ne
vem«, ki ga tisto, čemur pravimo ego, tako težko prenaša.
Celo takrat, kadar se ljudje pred bogovi ali zaradi boga
ponižujejo, v resnici samo iščejo prostor za obstoj ega, ki mu
je misel na prenehanje obstoja preveč neznosna, da bi jo
sprejel kot dokončno dejstvo.
Morda v pomoč
Prispeval/a: ? dne petek, 10. februar 2012 @ 22:52 CET
(za oni "senzibilen" pa imamo lep slovenski izraz,če se ne motim pomeni "pamenten" Še jaz to vem;
...ali pa napiši "sensibilen" brez (z),po moje lepše zveni.
------------------------
Glede na to, aries, da si zapisal "če se ne motim", naj v pomoč podam link iz SSKJ, kjer se lahko prebere razlaga besede senzibilen. Na tej povezavi tudi sama kdaj pa kdaj preverim pravilnost izraza, kadar vanj nisem čisto prepričana.
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=senzibilen&hs=1>
Morda v pomoč / Oprostitev
Prispeval/a: aries_1 dne sobota, 11. februar 2012 @ 02:06 CET
aries navaja
(za oni "senzibilen" pa imamo lep slovenski izraz,če se ne motim pomeni "pamenten" Še jaz to vem;
...ali pa napiši "sensibilen" brez (z),po moje lepše zveni.
------------------------
Glede na to, aries, da si zapisal "če se ne motim", naj v pomoč podam link iz SSKJ, kjer se lahko prebere razlaga besede senzibilen. Na tej povezavi tudi sama kdaj pa kdaj preverim pravilnost izraza, kadar vanj nisem čisto prepričana.
;
---------------------------------
Aries:
Prsrčna ti hvala " ? " za to popravko, je moja napaka, ker meni 100% zvenelo kako "popačenka"
To pa me ne oprišča,krivde,če sem ali sem žalil: panefin001 in se zato srčno oproščam dragi panefin001.
'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
PS: drugič bom pregledal stvari bol pravilno.
Hvala še enkrat tudi tebi "?" za opomin.
Vsekako samo iz radovednosti,bi rad vedel in bom pogledal,koliko je star ta izraz....?
Kakor vidim sedaj izhaja mogoče iz besde "sensitive"
To občutljiv in pd.
Pa tudi je samo sklepanje....
aries
Morda v pomoč / Oprostitev
Prispeval/a: panefin001 dne sobota, 11. februar 2012 @ 12:48 CET
Ni ga čez TO dragi Mirko,ni ga v nobeni religiji,še manji pa v ideologiji praznote.
Ki se vse odgovornosti izogiba.
Mirko:
Ideologija, ki se izogiba odgovornosti je še zmeraj del starega, nikakor ne praznega, novega.
Ti najbrž govoriš o vzhodnjaških ideologijah, ki trenirajo um v želji da ga naredijo praznega, a jaz ne govorim o tem.
Tudi sam vidim omejenost takih postopkov.
Novo nima nobene ideologije, ničesar kar lahko stlačiš v okvirje dualnosti kot so odgovornost-neodgovornost…
Vidiš razliko?
V kolikor jo vidiš, potem si zunaj polja starega, sicer pa ne in to je vsa modrost.
Aries:
panefin001:
...kadar pa starega ne potrebuje, je povsem prazen in v sled tega dovzeten za trenutek sedaj.
aries:
...tu pa ne razumem.../kje pa je staro/ ko se ga ne potrebuje,če je razum popolnoma prazen...???
Mirko:
Ta praznina dragi Aries je naša primarna inteligenca, ki je bila prisotna tudi ko nismo imeli toliko zbranega znanja s katerim se lahko ponašamo na eni strani in katero očitno ni kos temeljnim človeškim problemom in potrebam po radosti, življenju v miru in sožitju…
Zaradi tega je vso zbrano znanje nujno omejeno in služi le materialnemu razvoju.
Razvijati le materialno pa pomeni razvijati se parcialno, necelostno in biti le delno inteligenten.
Takšna je narava vsega zbranega znanja in izkušenj.
Primarno je sama naša osnova, testo iz katerega smo narejeni in na katero smo skozi vso zgodovino razvoja nalepili to sekundarno (omejeno), ter se žal ujeli v past prav tega zbranega, saj ne znamo več videti, zaznavati in doživljati brez njega, direktno in neposredno.
Torej staro je manjše in omejeno, to novo, prazno pa nima meja, je čisto in neomadeževano.
Manjše večje ne more vsebovati, večje pa manjše vsebuje in tukaj je odgovor na tvoje vprašanje.
Upam, da boš na osnovi teh dejstev sam uvidel kakšna je razlika med starim (sekundarnim) in novim (primarnim).
Dragi prijatelj, po čem pa hrepeniš ti in velika večina ljudi že od prazgodovine naprej, če ne po tem čistem, novem, neomadeževanem, pristnem in izvirnem…???
Tudi sam si lepo opisal kako te niso zadovoljili ne levi ne desni sistemi, ne zahodni kapitalizem, ne ideologija socializma in komunizma…
Vidiš tudi mene ni zadovoljilo vse to in še več.
Mene niso zadovoljile tudi nobene ideologije, ki jih prodajajo verstva, organizirane religije in guruji iz vse vetrov, saj gre za eno in isto, le forma je drugačna.
Iskati tolažbo v vsem tem kot pravi Marko (MC) je potuha, je ujetost v sivo povprečje in brezup, nemoč… Iskati tolažbo v vsem tem kar nam prodajajo premnoge »duhovne« in avtoritete vseh vrst, pomeni vdati se v usodo starega in omejenega.
Šele ko človek enkrat dokončno uvidi, da je potrebna korenita revolucija naše zavesti in psihe preneha z estetskimi popravki in krpanjem lukenj v ladji, ki tone zaradi premnogih lukenj v njej in se loti raziskovanja temeljnih vzrokov za vse probleme s katerimi smo obdani.
Ta vzrok smo mi sami in ujetost v našo staro zavest.
P.S.
Ko pa toplo vodo odkriješ z novimi očmi, zagledaš isto to vodo, ki je bila tukaj ves čas in s katero si se umival, jo pil, a nisi povsem do živega zaznaval njeno mehkobo, žlahtnost in vso čudežno lepoto, ki se v njej skriva, ker si jo doživljal indirektno preko opazovalca, ki se je imel za ločenega od vode.
Dragi Aries imej se lepo.
Mirko
Morda v pomoč / Oprostitev
Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 22. februar 2012 @ 12:20 CET
---------------------
....tako gre in ponavlja stvari,stvari,ki že vsak ve...
O prazni glavi se je na zapadu učilo,ko se tam pri "nas"
mogoče še /bratstvo in edinstvo/drajsalo katero je /nenadomestljiva ideja pravičnosti/ proti kateri ni "nadkladanja" filozofije niti v religiji,da ne rečem praznih glavah,ki so se imele priliko napolniti najbol idealnega učenja,/bratstva in edinstva/.
---------
/Ni ga čez TO (bratsvo edinstvo) dragi Mirko,
/ni ga /v nobeni religiji/še manji pa v ideologiji praznote./
Ker se vse odgovornosti izogiba.
'''''''''''''''''''''''''''''''''
Mirko:
Ta praznina dragi Aries je naša primarna inteligenca, je bila prisotna tudi ko nismo imeli toliko zbranega znanja s katerim se lahko ponašamo na eni strani in katero očitno ni kos temeljnim človeškim problemom in potrebam po radosti, življenju v miru in sožitju…
Zaradi tega je vso zbrano znanje nujno omejeno in služi le materialnemu razvoju.
Razvijati le materialno pa pomeni razvijati se parcialno, necelostno in biti le delno inteligenten.
Takšna je narava vsega zbranega znanja in izkušenj.
--------------------------
aries:
...dragi Mirko, s spštovanjem,kaor tud sam pišeš, ne bod ponovno ogovarjarl,ker ima sličen pogled izak v svoje članku,
Sem precej napisal o tem,da ni pametno vsako jutro na novo začet in še stalno opazovati mesec z miljardsko podporo,da bi še stlano Hubljevim teleskom opzovali mesec ali s praznimi računalki probali koliko je 2+2=
Prazen računalnik = prazna glava in napiše: /sitex error/
Moje mnenje - mnenje dragi Mirko..mnenje logike spoh.
PS: glede "primarne inteligence" pa ne razumem medna NE razumemo....piši... mogoče te ne razumem/o
aries
Pax Dei
Morda v pomoč / Oprostitev
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 22. februar 2012 @ 14:32 CET
prazen starega, ne pomeni biti bebast, neumen, neinteligenten.
Za odkritje česarkoli resnično novega, mora um vsaj za hipec biti prost omejitev starega, sicer se vrti v začaranem krogu.
Izakova primerjjava z računalnikom je morebiti nekoliko neposrečena.
Trdim, da je mogoče zmeraj biti prazen starega in zato živeti tukaj in sedaj.
Prav ta tukaj in sedaj ni stvar ne preteklosti ne bodočnosti.
Kadar hodiš po ulici in um vrti stare vsebine, se zlahka zaleti v semafor...,v kolikor pa si tega starega prost, pa boš semafor zagotovo videl.
Energija, ki je živa v sedanjosti je ta inteligenca, ki je ne zmoreš definirati in opisati z ničemer starim.
Čeprav prazna starega, je to ista energija, ki vrti zvezde in pomaga semenu, da vzklije iz suhe zemlje.
Ta energija je primarna, vse staro pa je sekundarno, a smo prav temu sekundarnemu dali prvotni pomen in s tem zavozili na celi črti.
Možno je živeti iz te energije in uporabljati vso znanje in izkušnje kadar jih potrebuješ, ne pa da izkušnje in znanje vodijo nas.
Sami lahko vidimo kam.
Vzrok je ker je to sekundarno pač omejeno.
Morebiti sem sedaj malce bolj razumljiv.
En sončno topel pozdrav.
Mirko
Nazor praznega uma
Prispeval/a: MC dne sreda, 22. februar 2012 @ 19:12 CET
pripoveduješ, ni kaj razumeti. Gabriel je tvoje izogibanje
konkretiziranju razumel kot nekakšen beg pred odgovornostjo
in vsaj do neke mere bi mu mogel celo pritrditi. Pa še zdaleč
ne mislim, da zagovarjaš kako nihilistično filozofijo ali etiko,
težavo vidim v tem, da na vse možne načine trudiš, da bi
dokazal dokazuješ, da ne zagovarjaš nobene. Tvoja pozicija
je na nek način anti-dialektična – tudi zato se mi zdi, da ne
more veliko prispevati k temu, da bi se stanje sveta
izboljšalo. Sicer pa močno dvomim, da si v resnici tako zelo
neopredeljen in živeč iz tistega, čemur praviš »primarna
energija«. Že če bi te vprašal, kaj sploh je »primarna
energija«, tega ne bi mogel povedati drugače, kot v
pesniškem jeziku, mogoče bi celo uporabil besedo
»neopisljivo«. »Neopisljivo« obstaja tudi v religiji in v neki
splošni duhovnosti ali ezoteriki. Besedo neopisljivo bi lahko
zamenjali kar s kakim medmetom, recimo z »Vauuuuuuuu!«
in potem bi mogli zapisati recimo: »V svojem srcu je začutil
vauuuuuu!« ali »Pogled na Devico Marijo ga je napolnil z
vauuuuuuu! mirom.« ali »To, kar človek doživlja v stanju
višje zavesti, je vauuuuu!« ali »Bilo je tako zelo resnično in
vauuuuu! hkrati.« Če se torej vrnem k primarni energiji –
dejstvo je, da o tem obstaja tisoč različnih predstav in redka,
če sploh katera, ni vauuuu!
Mogoče, praviš, si sedaj nekoliko bolj razumljiv. Ne nisi!
Odkar si napisal svoj prvi zapis na temo »praznega uma«, se
mi zdi, da se samo ponavljaš. Lahko si mislim, kaj boš
zapisal – Ne moremo te razumeti, ker je naš um že
programiran in kontaminiran z določenimi miselnimi vzorci!
In priznam, tukaj se lahko vrtimo v krogu do onemoglosti.
Vsaj dokler bo debata tekla na abstraktnem posplošenem
nivoju. Če bi hotel preveriti, ali tvoj razum res deluje na
način, kot se trudiš pokazati, bi morali razpravljati o zelo
konkretnih zadevah. Kajti življenje je vendarle sestavljeno iz
konkretnih odločitev, pa najsi so naši motivi, ki takšne
odločitve spodbujajo, še kako priučeni, vsiljeni oziroma »od
drugod« - torej, če uporabim tvojo terminologijo – iz
»sekundarnega vira energije«. Obstaja tisoč in ena zadeva, o
kateri se lahko in se včasih tudi moraš opredeliti. Ne moreš
se vedno izvleči s »praznim umom«. Tudi nekaj počneš (raje)
in se nečemu izogibaš, nekaj imaš rad in nečesa ne maraš –
in prepričan, da je to zato, ker imaš izoblikovan določen
svetovni nazor. Prepričan sem, da tvoji nazori ne izhajajo iz
praznega uma, ampak iz določenih vedenj in minulih
izkušenj. In tudi to si TI, pa če se še tako trudiš dokazati, da
tvoj pravi - primarni JAZ izhaja od nekje drugje.
Dejstvo je, da živimo v družbi oziroma civilizaciji, ki nam je
vsilila določene omejitve, tabuje, načela, moralo – marsikaj
od tega je v resnici balast, a to ne pomeni, da je mogoče v
družbi shajati s »praznim umom«, ne da bi, ne samo ubogal,
ampak tudi sprejel kot vrednoto vsaj nekaj od tega, kar nam
»vsiljuje« družbena norma. In družbena norma se seveda
spreminja. Osebno verjamem, da se je v zgodovini, čeprav
počasi in tudi s kakim korakom nazaj, spreminjala na bolje.
To pa je bilo mogoče samo zato, ker so se ljudje
opredeljevali, ker so zagovarjali in argumentirali svoja ali
tudi druga STALIŠČA. In seveda tudi zato, ker so znali
priznati svoje napake. V vseh primerih pa je bil na delu nek
dialektičen proces. Morda se zdi, da je človeštvu zaradi
postavljenih nasprotij oziroma zaradi nasprotujočih si
STALIŠČ na robu propada. Morda. A na žalost je tako, da
stališ ni mogoče odpraviti z globalnih dekretom, še manj je
računati na to, da bo nenadoma in samo od sebe prišlo do
hipne preobrazbe kritične mase človeštva, ki bo čez noč
odvrgla stare nazore v zameno za nekakšno filozofijo
»praznega uma«.
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča
Prispeval/a: čopka dne sreda, 22. februar 2012 @ 20:12 CET
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča
Prispeval/a: čopka dne sreda, 22. februar 2012 @ 20:14 CET
Nazor praznega uma
Prispeval/a: čopka dne sreda, 22. februar 2012 @ 20:39 CET
Moje mnenje je, da bo preobrazba prišla , ko bodo ljudje spoznali, kdo v resnici so,za to spoznanje pa je potreben prazen um.kaj pa UM sploh je?
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 22. februar 2012 @ 21:10 CET
Če se torej vrnem k primarni energiji – dejstvo je, da o tem obstaja tisoč različnih predstav in redka,
če sploh katera, ni vauuuu!
Mirko:
Dragi Marko praviš, da me bereš.
Žal me ne bereš dovolj pozorno sicer bi lahko prebral, da o tej primarni energiji pišem, da je ne moreš stlačiti v nobeno predstavo, ker predstava ni dejstvo.
Marko o dejstvu govorim.
Le zato ker mogoče tega dejstva nisi sam spoznal, ne moreš govoriti da ga ni.
Prav zaradi tega pa ga niti ne moreš spoznati ker vse preveč predalčkaš in vse preveč deluješ na intelektualnem nivoju.
Marko intelekt je le delček in ni človek v celoti.
Smo še kaj več kot le razum.
MC(Marko)
A na žalost je tako, da stališ ni mogoče odpraviti z globalnih dekretom, še manj je
računati na to, da bo nenadoma in samo od sebe prišlo do hipne preobrazbe kritične mase človeštva, ki bo čez noč odvrgla stare nazore v zameno za nekakšno filozofijo
»praznega uma«.
Mirko:
Tudi pri tem me nisi dovolj pozorno bral, sicer bi prebral, da govorim kako je to o čemer pišem najtežje delo kar jih je.
V sled tega ne gojim iluzij, da bo prišlo do »hipne preobrazbe kritične mase človeštva«.
Zelo dobro vem, da lahko preobrazim le sebe in le na tak način vplivam na preobrazbo človeštva, saj je človeštvo sestavljeno iz posameznikov, mar ne?
Marko tudi to o filozofiji praznega uma je le tvoja in ne moja interpretacija tega kar govorim.
Filozofija ni dejstvo. Predstava ni dejstvo. Ideja ni dejstvo.
Marko dokler sam ne boš prenehal s silnimi intelektualnimi monologi in dialogi, ter sklicevanjem na tone zgodovinskih podatkov in informacij, ter dokler ne boš spoznal omejenost takih početij, boš zagotovo ujetnik lastnega omejenega razuma, pa čeprav je še tako sijajen kot mislec.
Poskušam ti pokazati, da obstaja kaj več kot le razum poln spomina, zbranega znanja in izkušenj.
Neštetokrat sem že pojasnil, da vse to ima svoje mesto v vsakdanjem življenju, a na področju tistih primarnih človeških potreb po življenju v miru, radosti in sreči je ta isti velecenjeni razum in vso zbrano znanje kapituliralo.
Ti več kot očitno zagovarjaš, da bo več in več znanja rešilo ta svet pred prepadom, a jaz te izzivam da poveš: »koliko takega zbranega znanja še potrebuješ, da boš uvidel nekaj kar lahko zagleda le preprosti um?
Kdaj neki bo po tvoje kak posameznik brez akademske titule imel možnost, da preprosto sreča to cvetlico imenovano ljubezen???
Lepo in mirno noč dragi Marko.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: MC dne sreda, 22. februar 2012 @ 21:28 CET
>> saj temelji na strahu.
Ta stavek je lep primer zamenjave vzroka in posledice. Lahko
bi veljalo kvečjemu obratno – naši strahovi izhajajo iz našega
uma. Tudi neumnosti izhajajo iz našega uma, kar pa ne
pomeni, da um temelji na neumnostih.
>> Um je le bledi odsev mene, ki sem
>> neskončna inteligenca.
Inteligenca ne more biti neskončna. Lahko pa, prosto po
Einsteinu, a le zaradi dovtipa, neskončnost apliciramo na
neumnost.
>> Jaz brez uma lahko živim,
>> um pa brez mene ne more.
Deepak Chopra in še kdo bi ti zaploskal, jaz pa pravim, da
naši možgani za svoje delovanje potrebujejo veliko glukoze
in kisika. Tvoj um ne more brez glukoze in kisika. Vsaj ne za
dolgo…
>> Moje mnenje je, da bo preobrazba prišla , ko bodo
>> ljudje spoznali, kdo v resnici so,za to spoznanje
>> pa je potreben prazen um.
Kako lahko um zapolniš s spoznanjem o tem, kaj si, hkrati pa
ohraniš um prazen? Predvsem pa, kako lahko sploh karkoli
spoznaš brez uporabe uma oziroma s »praznim umom«.
Paradoks »praznega uma« je v tem, da si ga je izmislil ravno
»um«. Umu ni mogoče ubežati, tudi če kvasiš neumnosti ne.
>> kaj pa UM sploh je?
Kako lahko nekdo, ki nima predstave niti o tem, kaj um sploh
je, razpreda o »praznem umu«?!
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 22. februar 2012 @ 21:38 CET
Moje mnenje je, da bo preobrazba prišla , ko bodo ljudje spoznali, kdo v resnici so,za to spoznanje pa je potreben prazen um.kaj pa UM sploh je?
Mirko:
Draga Čopka, všeč so mi tvoji pogledi, a je veliko boljše vprašanje kaj smo.
Vprašanje kdo smo pomeni subjekt-persono in vse tisto kar se za njo veže, v kar smo se ujeli.
Kdo je ego, je jaz.
Poznamo le polni um in njegove neskončne monologe, ter projekcije, ter zaključke izhajajoče iz starih vsebin katerih je prepoln.
O praznem umu ne vemo ničesar.
Rezultat vseh početij polnega uma, je zmeraj staro.
Ko mešaš staro dobiš staro le na drugačen način premešano.
Ta isti razum si potem domišlja kako je odkril nekaj novega, a temu ni tako.
Izprazniti um ni mogoče z nobenim treningom.
Zen budisti so buljili in še danes buljijo v steno v želji, da umirijo um, a so ga s tem le še bolj otopili.
Um mora biti gibčen, prožen in hiter kot blisk.
Ko je prepoln stare šare in natovorjen do strehe, se prej utrudi in ni tako hiter kot prazen um, mar ne?
Kako izprazniti um ni pravo vprašanje ker se na tak način ujameš v past in naslednje vprašanje: »KDO JE TA, KI BO IZPRAZNIL RAZUM«?
Le en razum je. Ni dveh.
Torej le razum samega sebe lahko razgali, a o tem sem že kar nekaj pisal.
Prazen um je torej nekaj najbolj naravnega, najbolj primarnega.
Obstajal je pred tem polnim sekundarnim umom, saj sekundarnega uma brez primarnega sploh bilo ne bi, ker se ne bi imelo kaj polniti.
Tak prazen um je nam nedoumljiva inteligenca, ki se je bila sposobna učiti, učiti in nič skladiščiti. Opapa…
Kako je mogoče učiti se in nič skladiščiti?
Mogoče je, a morebiti nismo tega zavestni.
Eno je učenje na pamet, ko nekaj zbiraš in potem to ponavljaš in drugo je učenje ko ne skladiščiš nič za kasneje, temveč spoznaš to z razumom in celotnim bitjem tako, da ni potrebe pomniti ničesar.
To je učenje brez kopičenja, brez nabiranja in skladiščenja.
Dogaja se neposredno in takoj in ne postopoma. Imenitno je kadar se nam odprejo ti svetovi in tak pristop k učenju.
Potem si lahko zmeraj prazen, a nikakor ne neumen in bebast.
Do teh spoznanj ne prideš s pomočjo čarobne palice, ali s kakimi vzhodnjaškimi triki in hokus pokus pridigarjev, saj ti ne delujejo.
Prazen um je naše bistvo in bistvo vsega kar obstaja.
Ljudje pač imajo predstave o takem umu in o tej praznini, ker v resnici ne vejo kaj to pomeni.
Raje ostajajo zunaj teh spoznanj bodisi kot verniki, ali kot ateisti.
En večerni pozdrav draga Čopka.
Mirko
Primarna inteligenca
Prispeval/a: igmúwathogla dne četrtek, 23. februar 2012 @ 11:07 CET
moram pa postaviti vsaj eno - verjetno nekoliko provokativno - vprašanje mirku:
če je primarna inteligenca s praznino uma vred resnica vseh resnic, odgovor na vsa vprašanja, absolutna sreča in ljubezen in smo je že bili deležni (v davnih časih, ko še ni bilo toliko znanja), kaj se je zgodilo, da nam ni ta sila vseh sil preprečila (nam bliskovito pokazala zmotnost našega početja) ko smo jo začeli zasipavati z našim nepotrebnim znanjem?
Igmúwathogla
Chopra-čopka
Prispeval/a: čopka dne četrtek, 23. februar 2012 @ 13:20 CET
Deepak Čopka
Prispeval/a: čopka dne četrtek, 23. februar 2012 @ 13:32 CET
Primarna inteligenca
Prispeval/a: čopka dne četrtek, 23. februar 2012 @ 13:43 CET
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča
Prispeval/a: čopka dne četrtek, 23. februar 2012 @ 13:57 CET
Um, ljubezni ne more srečati, ker sta to dva različna pojma.Jaz in moj UM.Se bo pa povrnil v svoj izvor (ljubezen), ko se bo naveličal trpljenja.Takrat se zavest (ljubezen) odreče namišljeni obliki.Čopka
Um, ki že vse ve, očitno ne zna ustvariti miru na Zemlji, ne ve kaj je prava radost in sreča
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 23. februar 2012 @ 14:52 CET
moram pa postaviti vsaj eno - verjetno nekoliko provokativno - vprašanje mirku:
če je primarna inteligenca s praznino uma vred resnica vseh resnic, odgovor na vsa vprašanja, absolutna sreča in ljubezen in smo je že bili deležni (v davnih časih, ko še ni bilo toliko znanja), kaj se je zgodilo, da nam ni ta sila vseh sil preprečila (nam bliskovito pokazala zmotnost našega početja) ko smo jo začeli zasipavati z našim nepotrebnim znanjem?
Mirko:
Dragi prijatelj,
Kot prvo vso zbrano znanje služi svojemu namenu, čeprav je resnica o njemu, da je omejeno s samim seboj. Zaradi tega ne gre takega znanja metati kar v koš, saj bi to bilo neinteligentno početje. Večkrat sem že pisal o tem.
Praviš zakaj nas ta mogočna sila ni opozorila?
Pa saj nas opozarja vsaki dan in vsaki trenutek ko nam kaže, da drvimo v prepad.
Toda zakaj smo slepi in gluhi za vse te znake?
Ker smo se identificirali, vezali za delček, ki smo mi (jaz,ego).
Zakaj torej obstaja ego, delček?
Tvoja provokacija glede tega vprašanja je povsem legitimna, a si s tem ne gre preveč beliti glave.
Važna so dejstva taka kot so sedaj. Resnica je ta, da smo zavozili, da smo nezadostni in oropani edine prave kakovosti v življenju, ljubezni, ki poteši celotnega človeka.
Vso zbrano znanje ga ne.
Lahko v nedogled špekuliramo zakaj je temu tako, a dejstva to ne bo spremenilo.
Recimo, da brez nepopolnega tudi popolnega ne more biti in to je čudna igra teh dveh neločljivih prijateljev.
Ta delček je enigma, ki jo moramo razrešiti, saj dokler on traja »celote za njega ne more biti«.
Poudarek je »za njega«, ker celota kot taka je nenehno le celota tudi če se delček tega ne zaveda.
Imeti ideje in predstave o celoti nima pomena, saj so vse nastale v zeljniku delčka in so zato neresnične.
Ves čas govorim o tem, da smo se vezali za manjše, za ta delček, ki nam zastira pogled na celoto.
Točno v tem smo zavozili, saj mislimo, da je košček vse kar obstaja.
Posledično smo temu koščku dali primarno vlogo, ki mu v bistvu ne pripada.
Taki delčki srečujejo druge delčke in se drug od drugega imajo za ločene, saj se ne zavedajo celote in se je tudi ne morejo ker so le delčki.
Potem se enemu delčku zdi, da je nekaj več od onega drugega, tistemu pa, da je manj…itd.
Ta igra nam je dobro znana.
Popoldansko sonce še pošilja svoje tople žarke in se ji kaže malce nastaviti.
Lepo poldne vsem.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 23. februar 2012 @ 16:57 CET
Čopka je bilo ime priljubljeni muci v naši družini, ki je bila naš enakopravni član.
Uf,uf…draga Čopka nanizala si kar nekaj reči.
So to tvoja pristna spoznanja ali si to prebrala?
Poglej Čopka vse je energija, tudi misel in možgani…
Tvoj stavek: »Vse obstaja v mojih mislih v resnici Nič ne obstaja. Same ljube, blazne zgodbice«., bi malce rad pojasnil.
Resnica ubeži vsem predstavam uma in prav to je njena veličastna lepota.
Um žal nenehno doživlja vse skozi misli in predstave, opise in razlage, ter zaradi tega ni zmožen uvideti preprostega dejstva, resničnosti.
Opis dejstva namreč ni dejstvo.
Torej ne moreš zanikati materialnega, ker je to materialno dejstvo.
Dejstvo je tudi, da obstaja subjekt, ki je jaz in dejstvo je tudi, da obstaja nenehni odnos med subjektom in zunanjim, materialnim, ter med subjekti samimi.
Zraven tega je še nekaj kar ni izmerljivo in okrog česar se verniki in ateisti bojujejo.
Prvi pravijo, da to nekaj (nevidno) je in drugi, da tega ni.
Um, ki se osvobodi lastnih predstav o tem nevidnem in vidnem takšnim kot v resnici je, je edino zmožen uvideti to lepoto.
Gre za neposredni stik, direktni kontakt, doživljanje (ni povsem primeren izraz, a težko najdem drugega) tega resničnega brez, da se misel vmeša vmes in tako popači resničnost.
Tako stanje uma je možno in realno, a brez da razvozlamo in spoznamo sebe in lastne omejenosti izhajajoče iz vseh misli in vsega znanja ter izkušenj, se vrtimo v začaranem krogu.
Čopka ni dveh jazov, lažnega in pravega, le eden je, ki si je izmisli da sta dva.
Lasnost jaza, misli je da nenehno deli, delčka, predalčka...
Ko jaz spozna, da od sebe ne more zbežati nikamor in ko preneha z neskončnimi blebetanji, je to kar je prej iskal z napačnim orodjem, samo od sebe tukaj.
Imenitno je, da se o teh rečeh sprašuješ na tak način draga Čopka.
En velik pozdrav.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: čopka dne četrtek, 23. februar 2012 @ 17:48 CET
Torej ne moreš zanikati materialnega, ker je to materialno dejstvo."
http://www.youtube.com/watch?v=kbwyEjK736E&feature=related
Vseh teh stvari Um ne more dojeti.Dojameš jih lahko le ti sam, kot zavest-BIT, brez imena in oblike.Tudi mene je um dolgo časa vlekel za nos.
Ljudje so verjeli, da je zemlja ravna in verjamejo, da smo to kar mislimo, da smo.Mislimo, mislimo......Lepo pišeš Mirko.
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 23. februar 2012 @ 20:36 CET
Glej dragi Mirko, najprej si napisal, da je vse energija (tudi energija je samo beseda.misel.NIČ), potem pa si dodal"
Torej ne moreš zanikati materialnega, ker je to materialno dejstvo
Mirko:
Zapisal sem: »Poglej Čopka vse je energija, tudi misel in možgani…«.
Ti si k temu dodala:«(tudi energija je samo beseda misel.NIČ).
S tem tvojim dodatkom se ne strinjam draga Čopka.
Te teorije o niču so le špekulacije tega istega uma, ki ne želi sestopiti iz prestola in analizira, ter deli do nezavesti.
Na tak način ostajaš v krogu razumskega, čeprav se dozdeva kako zelo je vse skupaj duhovno.
Žal ni.
Stvari so v bistvu preproste v kolikor nisi sam zakompliciran.
Torej naj še enkrat strnem:
- Energija je misel,
- Energija je materija
- Energija je tisto kar je neizmerljivo, ter brezmejno
- Energija misli je omejena, energija, ki pa misel presega je brezmejna
- Um poln misli, poln predstav je omejen, je star in povzroča konflikte, vojne…
- ko rečeš, da je to kar iščeš nič si pravkar zgrešil za 100% ker se tukaj nekje potika tisti pozabljeni vse
- celota je vse in nič, je zunaj kategorij dualnosti takih opisov. To jo razum skuša pripeljati v svoj majhen svet,a brezuspešno
- Um prazen starega, prazen predstav in misli je svež, nov, prožen in občutljiv, ter dovzeten za to kar ga presega. Lahko temu rečeš, da je um in ne um skupaj ena celota, ali, da je to ljubezen, ali Bog, ali resnica…toda vse te besede niso to dejstvo in to je to.
Negacija vsega starega, vsega kar vemo je to novo kar nam je skrito, po čemer hrepenimo.
Torej ko se osvobodiš vsega kar ti razum servira (tudi tega iz videa), si prost kot orel in ta svoboda je vse kar smo kdaj potrebovali.
Super si draga Čopka.
Lep večer in topel energetski pozdrav.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: čopka dne četrtek, 23. februar 2012 @ 21:06 CET
Hvala za odgovor in hvala ker ozaveščaš ljudi, ki iščejo globji smisel življenja.
Deepak Čopka
Prispeval/a: čopka dne četrtek, 23. februar 2012 @ 21:54 CET
Mirno noč,
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 24. februar 2012 @ 09:45 CET
Od kje pa ti vse te trditve Mirko?Kam gre Um ko umremo?Od kje pridejo misli? In še nekaj Jaz nisem moj Um. Jaz sem zavest, ki se zavedam svojih misli.Ti pa kar bodi energija. Vendar ali se energija lahko zaveda same sebe?
Hvala za odgovor in hvala ker ozaveščaš ljudi, ki iščejo globji smisel življenja.
Mirko:
Od kje mi trditve?
Iz direktnih spoznanj ko misel ne popači stvarnosti, ko ni nobene ločenosti na tebe in stvarnost in ko noben dvom ne obstaja več.
Kam gre um ko umremo?
Žal imamo um za nekaj fiksnega in nespremenljivega (jaz), a temu ni tako.
Iz takega (ne)razumevanja izhajajo vprašanja kot je to, ki si ga zastavila.
Življenje ni statično, temveč je večna sprememba in se nenehno dogaja igra smrti in rojstva, smrti starega in rojstvo novega.
Mi smo sami ustvarili napačno idejo in zaključek, da naše življenje traja 70 ali 90 let.
Tako si je um kupil lažno tarajanje.
Ker mu to ni bilo dovolj si je izmislil še inkarnacije in reinkarnacije in podobne pravljične umotvore.
Resnica je, da umiramo in se rojevamo nenehno, le um se ima za tistega, ki traja.
To kar se nikoli ni rodilo in zato nikoli ne more umreti zagotovo ni ta majhen omejni razum.
Od kje pridejo misli?
Iz uma, saj jih on tvori. Misli so opis za stvarnost, niso pa stvarnost in ta um tega ne potuhta nikakor. Zaradi tega tako krčevito brani svoje teorije o stvarnosti, bogu…in se potem okrog njih pretepa.
Praviš nadalje, da ti nisi tvoj um, ampak si zavest, ki se zaveda svojih misli.
Lepo, da se zavedaš svojih misli draga Čopka, saj je to prvi od prvih korakov k samo spoznavanju.
Neverjetno je ko uvidiš, da se večina ljudi sploh ne zaveda svojih misli. Je pa vprašanje koliko časa in kako globoko se zavedamo lastnih misli, mar ne?
Trditi, da ti nisi svoj um ustvari vprašanje kaj pa si, kaj je ta jaz?
Moja spoznanja so taka, da se zavedam, da sem vse to jaz in um in misli in predstave ki izhajajo iz tega.
Šele ko uvidiš, da je vse to »jaz« in da je torej vse to le odsev stvarnosti, ne pa stvarnost sama, lahko opustiš sleherno špekulacijo uma o tem kaj je ljubezen, stvarnost, bog…in potem je to kar si iskal tukaj, živo in stvarno kot je le lahko.
Ta stvarnost osvobojena vseh opisov in razlag je naš dom, je zemlja brez meja izza vsega kar poznamo.
Do nje se ne pride po nobeni poti z nobenimi načini…in je tukaj nam pred nosom, a smo za njo slepi.
Svoboda, po kateri hrepenimo je v bistvu svoboda od vsega znanega in to je v prispodobi ta svoboda orla, ki na nebu svobodno ter lahkotno leta, kamor mu srce veleva.
Tudi tebi hvala draga Čopka, da si aktivna in pišeš o teh rečeh, saj je ogenjček do ogenjčka večji ogenj, mar ne?
Pri tem sploh ni pomembno kdo ima prav in kdo ne.
Pri vsem tem štejejo le lastna spoznanja.
Ti in jaz si lahko pri tem pomagava, namesto mene (tebe) pa ne more nihče spoznati.
Pomembna je izmenjava pogledov in spoznanj ob hkratnem poslušanju in to ima svojo vrednost.
Miren in lep dan naj se ti naredi.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: čopka dne nedelja, 26. februar 2012 @ 21:39 CET
Si mi sigurno že odgovoril, pa še zmeraj ne razumem.Nić mi ni treba razumet ali ne? Me um spet vleče v prihodnost, ki je ni?
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 26. februar 2012 @ 21:52 CET
Draga Čopka ne razumem ali mi želiš povedati, da to ti, ki gledaš svoje misli in jih projiciraš navzven, ustvarjaš potok in drevo, sonce in zvezde…?
Najbrž ne misliš tega, mar ne?
Ko misli ni, ko umremo…vse obstaja naprej, saj tega misel ni ustvarila.
Pojasni kaj želiš povedati?
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 26. februar 2012 @ 22:14 CET
Ker tega ne doume, se trudi in išče...išče...poskuša in poskuša..., nikakor pa da s tem preneha.
Prav imaš, da je stanje uma "ne vem", bližje resnici kot pa stanje uma ki že vse ve.
Miren spanec.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: čopka dne ponedeljek, 27. februar 2012 @ 21:02 CET
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 28. februar 2012 @ 00:17 CET
Mirko jaz verjamem, da obstaja samo duhovni svet.Svet ki ga dojemam s petimi čutili pa je rezultat mojega Uma. Drevo, zvezde in sonce, so samo besede in koncepti v mojem umu. No kaj bi bil drevo, brez besede drevo oziroma brez misli.Vidiš to je moja želja, da vidim svet z duhovnimi očmi, brez oznak Uma
Mirko:
Videti svet brez oznak uma je pravi izziv in to je najtežje le zaradi nenehnega blebetanja uma, ki je v ospredju.
Hkrati je to najbolj preprosto a glej ga zlomka, ta um ni tako preprost in je ovira k takemu preprostemu videnju.
Pišeš, da verjameš da obstaja duhovni svet.
Dokler le verjameš nujno imaš tudi predstave.
Verjeti ali ne verjeti, je še zmeraj del tega istega uma in to moraš spoznati sama.
Draga Čopka obstaja stanje direktnega videnja ko ti ni potrebno ničesar verjeti ali ne verjeti, saj ti je v takem stanju to kar prej nisi videla pred nosom in od tega nisi ločena.
Zelo imaš prav, da je um ta ki nas ločuje od takega stanja neposrednega videnja in doživljanja stvarnosti brez opisov.
Ko umu pustiš svobodo, da se razkriva takšen kot je, se v takem procesu um sam prej ko slej totalno izprazni in tako stanje, je stanje povezanosti ter direktnega videnja, stanje enosti.
Delo na sebi je spoznavanje trikov uma iz trenutka v trenutek in brž ko misliš, da to kar iščeš imaš, tega zagotovo nimaš.
Resnično si odlična.
Srečno draga Čopka.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: čopka dne torek, 28. februar 2012 @ 14:59 CET
Ko sem brala Tolle.jevo knjigo "ZDAJ", je bil ta zdaj tudi samo koncept v mojem Umu, dokler me ni prešinilo, da sem se rodila v preteklosti- V MISLIH in bom umrla v prihodnosti- V MISLIH.ZDAJ pa obstajam v nečasu.Torej materialno obstaja le v mislih in ni dejstvo kot ti zatrjuješ.Jaz gledam predstavo o meni, tebi, svetu okoli mene.Samo enkrat sem doživela ta uvid "satori", takrat sem spoznala, da sem zavest, ki samo zaznava vse vidno vključno z mojim telesom.Mirko, kaj, če je cel svet "nor"?Kaj če materija obstaja samo ker verjamemo vanjo?Fiziki so odkrili, da opazovalec ni ločen od opazovanega.
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 28. februar 2012 @ 16:16 CET
Ta jaz je izumil čas in je njegov sestavni del.
Um in čas sta eno in isto.
Govorim o času, ki je spomin na včeraj in projekcija na jutri.
Kronološki čas kot zaporedje dogodkov je nekaj povsem drugega.
Vsi dogodki se namreč zgodijo le v sedanjosti le da se ta sedanjost večno spreminja.
Čas v umu (torej um sam) pa želi podaljševati lepe spomine na trenutek sedaj in živeti v še lepših prihodnjih projekcijah, slabe reči pa odriniti.
Ker živi v tem notranjem, psihološkem času ne vidi več sedanjosti.
Torej tam kjer je čas doma, je doma tudi jaz in pika.
V brez časovnem jaza ni in zopet pika.
Ali je jaz ali je brez časovno.
Tega si ta cenjeni um ne zmore predstavljati ker v bistvu želi spoznati brez časovno skozi čas in s tem trajati.
To je v njegovi naravi in on ne zna drugače.
Kaj torej narediti v kolikor želim videti nekaj kar me presega, kar ni od časa?
V kolikor karkoli počnem, v tej smeri trajam in to je dejstvo.
Torej zakaj bi sploh kaj moral narediti?
V kolikor jasno in brez dvoma kot golo dejstvo vidim, da karkoli počnem trajam in s tem popačim sedanjost ali bom še karkoli v tej smeri počel?
Zagotovo ne bom naredil niti milimetra več.
Preprosto utihnem.
V tej tihoti je prisotna povsem drugačna kakovost uma, ki je neprimerno bolj dovzeten za tisto kar prej ni bil zmožen zaznavati.
Do take tišine ne moreš priti z rituali in tehnikami saj le te še bolj otopijo razum.
To kar je tukaj ko um resnično utihne (ne ko si domišlja, da je tiho) je to česar z besedami ni mogoče opisati.
Pazi zdaj: IZ STANJA KO SE UM NE VMEŠAVA IN NE POPAČI STVARNOSTI, JE DREVO ZOPET LE DREVO, TRAVA JE LE TRAVA IN OBLAK JE LE OBLAK.
Razlika je pa ta, da ne vidiš več zgolj opisa drevesa, temveč živo drevo.
Zakaj?
Ker ni več ločenosti na tebe in drevo ampak obstaja stanje totalne povezanosti.
Ta povezanost ni navezanost ampak totalna svoboda od sebe in od drevesa.
To stanje iščejo množice že tisočletja, a večina nikoli ne uvidi, da se vrti v začaranem krogu lastnih misli in omejenosti uma.
Zdaj pa razloži to nekomu v kolikor lahko.
Hec.
Resničnost ali neresničnost tega, lahko spoznaš le sam in pri tem sploh ni pomembno kaj o tem pravi ta avtoriteta ali tista druga ali kdorkoli.
Nevarnost tiči prav v ustvarjanju predstav o tem stanju, saj si mnogi narišejo to stanje, risbica pa ni resničnost.
To je enako kot bi poskusil živeti od naslikane hrane.
Umrl bi od lakote.
Tako je tudi z resnico, ki je ednina, ki v celoti poteši našo neskončno žejo.
Bravo za tebe in tvoj raziskovalni duh draga Čopka.
Srečno.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: igmúwathogla dne torek, 28. februar 2012 @ 17:13 CET
Deepak Čopka
Prispeval/a: igmúwathogla dne torek, 28. februar 2012 @ 17:19 CET
Deepak Čopka
Prispeval/a: čopka dne torek, 28. februar 2012 @ 18:36 CET
Mirko res napiši knjigo.Čopka
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 28. februar 2012 @ 19:27 CET
Jaz sem uspel eno napisati leta 2000, a nekaj bi jih še lahko v kolikor bo tako naneslo.
To o materiji pa naj ostane še za kdaj drugič, saj ne moreva vsega s takim načinom komunikacije predelati.
Radovednemu in strastnemu raziskovalcu se prej ko slej razblinijo vse zablode lastnega uma.
To kar ostane je čista resnica.
Velik pozdrav in poklon.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 28. februar 2012 @ 19:39 CET
V kolikor ne vidiš razliko dragi igmúwathogla, potem za tebe to nima pomena.
Za mene je prav to izjemnega pomena.
Srečno.
Mirko
Deepak Čopka
Prispeval/a: igmúwathogla dne sreda, 29. februar 2012 @ 11:40 CET
vidim razliko in domišljam si, da počasi tudi „pogruntujem“ kaj misliš povedati. Ne morem sicer brez: noja, ampak razum je nekaj s čim upravljam sam in če blodi ga lahko „discipliniram“ ali in še kak razumsko ne ravno nelogičen argument...ampak pustiva to.
Raje ti bom napisal kako jaz gledam „vse skupaj“.
Žal moram zato podati nekaj izhodišč (ki jih bom skušal čim manj razlagati, da vse skupaj ne bo predolgo, lahko pa jih – po potrebi – kasneje tudi „argumentiram“):
Izhajam iz predpostavke, da je vesolje in vse kar je v njem živo zavestno in komunikativno. Prav tako izhajam iz predpostavke, da so vsi sistemi, vsi koncepti, vse ureditve, vse filozofije na vseh področjih izmišljene in zato poljubne. Tudi koncept da je vse izmišljeno in poljubno, je izmišljen in poljuben. Iz tega izhajajo tudi moje trditve da je svet – za vsakega posameznika – to, kar ta posameznik misli da je (in besedo „misli“ lahko da ne bo čisto „razumska“ zamenjamo s spozna, in čuti ali kakorkoli...
Izhajam iz „principa“ da ni meja in da si meje postavljamo zato ta se lahko gremo to kar se trenutno „gremo“ (jaz se trenutno n.pr.: „življenje kot človek na planetu zemlja“, hrast na mojem dvorišču se mogoče gre: „življenje kot to kar ljudje ki govorijo slovensko imenujejo hrast, na planetu zemlji“...). Brezmejno vesolje pomeni brezmejno doživljanje – isto kot nobeno doživljanje, če ni meja ni razlik, ni kontrastov, ni spoznavnih sprememb. Zato so v sicer brezmernem vesolju „ustvarjalne meje“ (drugega izraza se žal nisem spomnil) – da omogočajo doživljanje. Tudi te meje so poljubne in individualne za vsako bitje (mi n.pr. vidimo svetlobo določenih frekvenc, druga bitja vidijo mogoče druge frekvence isto velja za vse druge naše „detektorje“ sluh, vonj, tip ) so spremenljive in jih tudi spreminjamo. Enostaven primerček: trenutno je „meja“ kako hitro lahko človeško bitje preteče 100 m pod 10 sekund, pred nekaj desetletji je bila meja nad 10 sekund - „smo“ jo torej premaknili (če gledamo celotno človeštvo, moja osebna meja je seveda še zdaj nad 10 sekund in se s časom premika v obratno smer :-))) in verjetno se bo še premaknila in se lahko premakne na 0,0 sekund in je ni več.
V zadnji konzekvenci lahko torej „premaknemo“ vse „navidezne“ meje do te mere, da jih ni – posledica pa bi bila, da ne doživljamo več, oziroma doživljamo neskončno in se seveda ne moremo več igrati te igrice ki se jo trenutno gremo.
Zdaj bi sicer lahko izpeljal še mnogo „principov“ ki iz vsega tega sledi – n.pr. da je seveda vse povezano (če ni meja mora biti :-), da je seveda vse možno (tudi to sledi iz spoznanja da ni meja) itd.
Ker živim zdaj v tem trenutku z vsemi navideznimi omejitvami ki jih pač imam (in spreminjam ali pa ne) in po vseh pravilih ki jih pač upoštevam (ali tistih ki jih ne upoštevam) da trenutno „je kot je“ tudi (predvidevam da zato :-)) ne iščem „absolutne resnice“ ampak se držim vodila (ki je seveda spet poljubno) da je učinkovitost merilo za resnico (in tu po mili volji lahko dodamo „mojo“, „navidezno“, „izmišljeno“...). Kar mi trenutno pomaga pri mojem početju, doživljanju, življenju...je res, kar me pa ovira, ali ne pomaga pa ni res.
Trditev: Z akupunkturo lahko zdravimo gripo. Če me muči teta influenca in se odločim da grem k specialistu za tradicionalno kitajsko medicino, ta me obdela z iglicami in gripa izgine potem je zame res da z akupunkturo lahko zdravimo gripo, če me pa napika (zdaj brez razumskih ugovorov, da je to seveda tudi odvisno od znanja terapevta, da je potrebnih več tretmanov....) in še napika in spet napika, gripa me pa še naprej matra, potem pač to da z akupunkturo lahko zdravimo gripo ni res (ali je ta trditev „absolutno resnična ali ne“, je pa v tem trenutku zame kot „od gripe napadeni igmúwthogla“ „absolutno nepomembno“)
Isto velja za vse druge trditve. V tem kontekstu mi verjetno izjava da gripa pravzaprav sploh ni gripa in da sem jaz več kot pravzaprav mislim da sem, ne bi pomagala (pa čeprav je mogoče „absloutno“ resnična) in zato „izven moje realnosti“).
Lep pozdrav
Igmúwathogla
PS: Že zadeve, ki jih razum razume je včasih težko razumljivo razložiti z razumovimi orodji kot so jezik ali pisava. Zato po moje ni čudno, da „škrta“, ko skušamo (ali skuša kdorkoli) s temi „orodji“ razumljivo razložiti stvari ki razum presegajo.
Deepak Čopka
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 29. februar 2012 @ 17:46 CET
Dragi Mirko,
vidim razliko in domišljam si, da počasi tudi „pogruntujem“ kaj misliš povedati. Ne morem sicer brez: noja, ampak razum je nekaj s čim upravljam sam in če blodi ga lahko „discipliniram“ ali in še kak razumsko ne ravno nelogičen argument...ampak pustiva to.
Mirko:
Predvsem hvala za tvojo potrpežljivost dragi igmúwathogla.
Komunicirati z na videz drugačnim pogledom, ki to v resnici ni je za mene kakovost, ki lahko oplemeniti oba sogovornika.
Namreč cilj tega kar počnemo je, da se iz sveta relativizma in dvojnosti, ter subjektivnega premaknemo v svet v katerem ni subjekta in zaradi tega tovrstnih problemov ter nesporazumov ne.
Zelo se strinjam ko praviš kako težko je z besedami komunicirati o teh rečeh, a drugih orodij za komunikacijo nimamo.
Živi pogovor ima pri tem odločilno prednost, saj se lahko izražaš z vso energijo in le to komuniciraš tudi neverbalno ali preprosto s premori in tišino.
Hvala za komunikacijo in srečno.
Mirko