Majhna kraljevina Butan, v Himalajah, je zelo nenavaden kraj, kjer se rojeva nov mednarodni trend. A vseeno je Butan pobudnik v svetovnem merilu za uvedbo "bruto družbenege sreče" (Gross National Happiness), koncept, ki je star že vsaj tri destletja in ga sedaj proučujejo marsikateri uradniki in državne agencije po vsem svetu.

Termin "bruto družbenege sreče" (BDS) je skoval kralj Butana Jigme Singye Wangchuck, ko je nasledil prestol v letu 1972. S tem je pokazač da želi zgraditi gospodarstvo in ekonomijo, ki bo delovala v slogu z budističnimi duhovnimi načeli.

Koncept BDS želi razširiti družbeno blaginjo na bolj celostne parametre, na merjenje dobrega počutja prebivalcev in ne na količino potrošnje. V nasprotju z bruto družbenim proizvodom (BDP), ki meri vsoto celotne fizične proizvodnje in blagovne menjeve v državi.

Trenutno so podjetja, korporacije in celotne države primorane rasti v nedogled. Edina primerjava s takim načinom bivanja so celice raka, ki rastejo dokler ne umorijo lastnega gostitelja (v tem primeru planet zemlja) in s tem samega sebe. Danes je že dobro priznano, da človeška enkonomija ne more rasti v nedogled, brez posledic katastrofalnih posledic na planet in vsa živa bitja. Nekaj desetletij kasneje se uničevanje okolja še vedno poteka in del tega je tudi prizadevanje po povečanju BDP-ja.

Koncept bruto družbenege sreče je viden kot eden izmed primernejših načinov merjenja uspešnosti družbe in ekonomskega sistema. Največja težava, ki se pojavi pri uveljevanju koncepta BDS je težava pri (objektivnem) merjenju človeške sreče. Namesto tega lažje določimo kvaliteto bivannja v obliki, kvalitete prehrane, hiš, izobrazbe, zdravstvene oskrbe in družabnega življenja.

K uvedbi bruto družbenege sreče kliče predvsem ugotovitve, da klasični BDP prikazuje preveč enostransko sliko razvoja države in obstaja vedno večji pritisk k upoštevanju moralnih, etičnih in kulturnih vrednot v sistemu ekonomije. BDP izhaja iz časov, ko so ljudje predpostavili, da bo več dobrin v obtoku pomenilo tudi večje človeško blagostanje. Kot so pokazale mnoge raziskave, temu ni tako. Večji BDP se je v mnogih razvitih državah, kazal z hudimi stranskimi posledicami, kot je kriminal, socialne krize, povečana prodaja antidepresivov, prostitucije... Že v letu 1968 je Robert Kennedy priznal, "da BDP raste zaradi prodaje nožev in pušk in televizijskih programov, ki poveličujejo nasilje in progajo orožja-igrač otrokom... ne pomeni pa zdravja otrok, kvaliteto izobrazbe in radosti pri igranju."

V ZDA obstajajo alternativni indeksi (Genuine Progress Indicators - GPI), ki merijo blagostanje. Takšni indeksi, denar ki se obrne glede kriminala, prometne nesreče, sodniških stroškov ločitev, denar porabljen za filtre za pitno vodo in zrak ipd. upoštevajo kot negativen družbeni proizvod in ga odštejejo od BDP. Prišteje kot pozitivno pa prostovoljno delo in količino dobrin, ki si družba med sabo deli.

Vrnimo se v kraljevino Butan, ki je vzor mnogim drugim državam. Njihova predanost BDS pomeni da so dali moralne in etične vrednoste v središče ekonomskih strategij za zagotavljanje boljše hrane, hiš in zdravja prebivalcev. Omogočilo jim je da so povečali dolžino vseh cest a hkrati povečali tudi povrpino zasejano z gozdom. V večini držav v razvoju pomenijo nove ceste namreč tudi sečnjo gozdov. Na primer, vlada je omejila turizem, da bi preprečila škodljiv vpliv na lokalne kulturne vrednote. To je omogočilo templjem v Butanu, da ostanejo prostori meditacije in učenja, ne pa turistične atrakcije. To ne pomeni, da je vse dobro v kraljevini Butan. Vsekakor pa so začetni dosežki pomembni.

http://www.resurgence.org/