Lani je bilo v Burundiju postavljenih novih 73 »slovenskih« hiš. Novi prebivalci hiš so revni prebivalci Burundija, ki se vračajo iz begunstva. Lani v začetku septembra sta državo obiskala tudi slovenska popotnika in humanitarca, Gregor Česnik in Vlado Korat. Preverila sta potek gradnje in se seznanila s težavami prebivalcev in delom Adre v Burundiju. V manj kot dveh letih je Adra Slovenija v Burundiju postavila 127 hiš in s tem pomagala več kot 650 ljudem, med njimi je največ otrok.

127 hiš že stoji
Humanitarno društvo Adra Slovenija s pomočjo partnerjev projekta omogoča, da darovi pridejo v prave roke – v roke revnih Burundijcev, ki jim omogočimo nov začetek. Tako sta bili zgrajeni »dve slovenski vasi«. Sodelavci Adre Burundi prebivalce učijo izdelave opek, pravilne gradnje in skrbi za pridelke. Gradnja je zaradi deževnih dob mogoča le dvakrat letno.

Zaradi vojne v gozdu živeli več kot enajst let
Letos je Adra Slovenija s pomočjo partnerjev postavila vas na področju Gihange, ki leži severno od glavnega mesta Bujumbura. Tam je približno 900 begunskih družin, 180 družin je že dobilo streho nad glavo. Izgradnjo 54 hiš je financiralo Ministrstvo za zunanje zadeve, 19 družinam pa so postavitev omogočili zasebni donatorji iz Slovenije. Prejemniki hiš so pred tem živeli v gozdovih Chabiza ob reki Rusizi.

Tja so se zatekli med divjanjem državljanske vojne in nekateri med njimi so tam živeli več kot enajst let. V gozdu so si zgradili preprosta bivališča, hrano so iskali v okolici. Po koncu vojne so poiskali delo na bližnjih plantažah. Dnevno plačilo 0,70 € jim omogoča nakup fižola, ki običajno predstavlja edino hrano, ki jo družina zaužije v celem dnevu.

Pitna voda oddaljena tri kilometre
Ena od težav, s katero se srečujejo prebivalci Gihange, je pomanjkanje pitne vode. Najbližji vodnjak je od naselja oddaljen tri kilometre. Adra pomaga pri kopanju novega vodnjaka v vasi, ki bo vaščanom omogočal dostop do čiste vode in olajšal pridelovanje zelenjave.  Vsaka družina bo v začetku oktobra prejela tudi po nekaj sadik avokada in manga, tako da bo vasica v nekaj letih ozelenela.

Poleg strehe nad glavo, tudi hrana na mizo
Hiša je zgrajena v tradicionalnem, stabilnem gradbenem slogu iz lokalno proizvedenih opek, streha pa je pločevinasta. Okna in vrata so ročno izdelana. V hiši so trije prostori; dve sobi in en kuhinjsko-bivalni del. Družina pomaga pri gradnji, kar utrjuje občutek, da je hiša njihova. Poleg hiše dobi družina še poljedelski paket, ki ga sestavlja 20 kilogramov semen (zaščitnega, ki je namenjen za prehranjevanje družine in sejalnega), poljedelsko orodje in nekaj sadnih dreves.

V vas pride Adrin agronom, ki prebivalce uči kmetijskih veščin in nadzira kmetovanje. Tako družina postane samostojna in neodvisna od zunanje pomoči. Na ta način ima družina hrano na mizi dan za dnem. Del sredstev je namenjen tudi šolanju otrok. Tovrstno pomoč imenujemo razvojna pomoč, saj prejemnikom omogoča, da se postavijo na svoje noge. Za pomoč eni družini je potrebno 570 evrov.

Revščina: živijo z manj kot evrom na dan
Burundi je celinska država v Vzhodni Afriki. Na severu meji na Ruando, na vzhodu in jugu na Tanzanijo ter na zahodu na Demokratično republiko Kongo. Država se srečuje s pomanjkanjem hrane, visoko stopnjo kriminala, nedelujočimi državnimi sistemi in številnimi begunci ter razseljenci, katere je iz svojih domov pregnala dvanajstletna državljanska vojna med Hutujci in Tutsiji. Ta se je sicer končala, begunska taborišča pa se zapirajo.

Družine se vračajo v svoje vasi, a tam jih pričakajo uničeni domovi, lakota in bolezni. Velika večina Burundijcev nima ničesar. Burundi je tako tretja najrevnejša država sveta, saj mora 80 odstotkov prebivalcev preživeti z manj kot evrom na dan.

Polovica prebivalstva je otrok
Med najbolj prizadetimi so otroci sirote, ki se vračajo iz begunstva. Živijo v zasilnih šotorih, ki ne varujejo pred vremenskimi vplivi, pogosto zbolijo, večinoma so podhranjeni (57 % otrok mlajših od pet let je kronično podhranjenih). Nimajo sredstev za nakup prebivališča ali zemljišča. Zemljišče je izredno pomembno, saj se 90 % Burundijcev preživlja s kmetijstvom ali živinorejo.

Četudi se otroci vrnejo na posest svojih staršev, so ta zemljišča večinoma poseljena z novimi naseljenci, ki se iz zemljišča nočejo izseliti. Zato prihaja do pogostih konfliktov in oboroženih spopadov, celo umorov. Polovica prebivalcev je mlajša od 15 let, pričakovana življenjska doba je 48 let (v Sloveniji nad 84 let) Večina prebivalstva je odvisna od kmetijstva, ki temelji predvsem na tradicionalnih načinih kmetovanja, ki ne prinaša obilo pridelka. Otroci nimajo možnosti učenja sodobnih kmetijskih tehnik, pridobivanja semen in sadie, s tem pa so ujeti v krog lakote. Adra Slovenija bo skušala ta krog razbiti.