Od prvega julija je po vsej Sloveniji obvezno ločeno zbiranje in prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov. Po enoletnem prehodnem obdobju je začela veljati uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

Kot je poudarila Tanja Gomišček iz direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, sta ločevanje in predelava biološko razgradljivih odpadkov izjemno pomembna. Če tovrstne odpadke odložimo na deponiji, pri tem namreč nastaja deponijski plin, ki je sestavljen iz 60 odstotkov metana in 40 odstotkov ogljikovega dioksida. Predvsem metan predstavlja veliko obremenitev za okolje.

Pri biološko razgradljivih odpadkih ločimo kuhinjske odpadke iz gospodinjstva, zeleni vrtni odpad ter odpadke, ki nastanejo v gostinstvu. Medtem ko sta prvi dve vrsti odpadkov primerni predvsem za predelavo v kompostarnah, so zadnji primerni predvsem za predelavo v bioplinarnah, je pojasnila Gomiščkova.

V Sloveniji je trenutno šest kompostarn z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, tri kompostarne imajo tovrstno dovoljenje pred gradnjo, pet pa jih je v postopku pridobivanja dovoljenja. Zmožnost predelave v kompostarnah je tako že skoraj sto tisoč ton, je dejala Gomiščkova. Prav tolikšna je zmogljivost bioplinarn, ki jih je v državi pet.

Kot je še dejala Gomiščkova, v primeru, da imajo ljudje možnost, močno priporočajo hišno kompostiranje. Tisti, ki se bodo odločili za tovrstno predelavo, bodo tudi prihranili pri stroških, saj jim javne službe ne bodo smele obračunavati odvoza biološko razgradljivih odpadkov, je poudarila generalna direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan. Izvajalci javnih služb morajo ob tem voditi evidenco o hišnem kompostiranju.

V ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je bilo sicer že leta 2010 vključenih 114 občin in 37 od 60 izvajalcev javnih služb. V Sloveniji je bilo poleg tega leta 2009 zbranih okoli 49.600 ton biološko razgradljivih odpadkov, leta 2010 pa nekaj več kot 50.000 ton.

Vir: umanotera.org/etc