Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si

MOČ ZDRAVILNEGA DOTIKA
Zdravljenje z bioenergijo je preprosta tehnika dotikanja oziroma polaganja rok na telo ali v njegovo neposredno bližino, ki je del tradicionalnega, naravnega zdravilstva. Še zdaj se ga drži pridih skrivnostnosti, čeprav so v svetu in pri nas opravili že številne raziskave, ki še čakajo na znanstveno potrditev. Spremembe v človekovem energetskem polju izzovejo različne bolezni, ki jih lahko zdravijo ljudje z visokim bioenergetskim potencialom.

Avra na kirlianovi fotografiji
Eden od najpomembnejših rezultatov na področju bioenergije je bil nedvomno dosežen z oblikovanjem vizualne predstave o človeškem energetskem polju, ki so ga prvič fotografirali leta 1939. Zdaj je ta postopek znan kot kirlianova fotografija. Semjon in Valentina Kirlian iz nekdanje Sovjetske zveze sta razvila poseben postopek fotografiranja, ki omogoča snemanje elektromagnetnih polj visoke frekvence. Na tovrstnih posnetkih je avra vidna kot močna spremenljiva svetloba okrog telesa, ki se na robovih svetlika. S fotografije konic prstov je mogoče zaznati in napovedati spremembe v človekovem zdravju.

Nekateri izkušeni bioterapevti zgolj z dotikanjem avre v nekaj minutah postavijo točno diagnozo. Terapevtove roke prek čutilnih organov in živčnih končičev sprejemajo številne informacije, ki jim omogočajo, da prepoznajo motnjo ali bolezen. Večina bioenergetikov razlikuje sedem slojev avre, nekateri še več. Zdrava avra tvori ščit okrog telesa in varuje imunski sistem. Avra je neprekinjena in simetrična, ima obliko jajca, nesimetričnost, razpoke in luknje v avri pa kažejo na razvoj bolezni. Bioenergetiki razlikujejo med dvema temeljnima anomalijama, povezanima z avro: to sta presežek ali manko energije v polju. Da uravnovesijo energetsko polje in predramijo samozdravilne sposobnosti telesa, bioenergetiki z različnimi tehnikami polaganja rok in žarčenja iz rok na krajše razdalje vplivajo na pretok energije. Kjer je treba izpolniti praznino v energetskem polju, energijo dodajajo, kjer pa zaznajo presežek energije, jo odvzemajo. Med pogostimi učinki bolniki navajajo občutek toplote, mravljinčenje, občutek hladu, pulziranje ali vibracije, občutek lahkotnosti in lebdenja, sprostitev, občutek strahu ali sreče, splošno boljše počutje, sanjanje, videnja … Bioenergetik torej oskrbi človeka s fiziološko spremembo - toplota, hlad, vibracija, pulziranje - ter s prenosom energije ali prane izzove v bolnikovem telesu in možganih biokemične spremembe, ki pripeljejo do izboljšanja.

Vpliv možganskih valov
Znanost še ni povsem pojasnila mehanizma prenosa energije. Toda v svetu so opravili številne raziskave zunaj znanstvenih in akademskih krogov. Njihovi izsledki kažejo, da med terapijo sevajo iz terapevtovih rok različne vrste biovalov v obliki elektromagnetnih frekvenc. Nekateri so še vedno neznani, druge raziskujejo že več desetletij. Največkrat gre za visokofrekvenčne elektromagnetne valove - infrardeče in ultravijolične žarke, ki pri bolniku sprožijo občutek toplote - in za elektromagnetne valove nizkih frekvenc, ki jih pošiljajo terapevtovi možgani. Infrardeči žarki blagodejno vplivajo na presnovo, širijo krvne kapilare in povečajo izločanje odpadnih snovi. Toplota vpliva na živčne končiče, blaži bolečino in sprošča mišice. Zaradi širjenja kapilar se zniža krvni tlak. Ultravijolični žarki vplivajo protibakterijsko, utrjujejo odpornost zoper vnetja, spodbujajo nastajanje vitamina D in blažijo živčno napetost. Italijani so odkrili še tako imenovane kirofrekvence, sestavljene iz visokih in nizkih frekvenc. Del valov nizkih frekvenc deluje med 40 in 100 Hz in podobno kot biolaser spodbudi žarčenje. Povzročajo lokalno povečanje temperature prstov in dlani.

Vibracije terapevta in bolnika so med terapijo v resonanci. Ko sta oba v alfa stanju, začne bolno telo proizvajati lastne zdravilne frekvence. Prana usklajuje bolnikove možganske valove in jih uravnovesi. Posledica tega je spodbujanje številnih središč v možganih, kot so hipotalamus, talamus, hipofiza, epifiza … Možgani so organ, ki se nemudoma odzove na vsako spremembo in uskladi homeostatično ravnotežje telesa. Možganski valovi theta s frekvenco med 4 in 7 Hz lahko potujejo tudi do 75.000 kilometrov daleč, alfa valovi s frekvenco 8 in 13 Hz pa do 37.500 kilometrov. To pojasnjuje tudi telepatski prenos bioenergije na daljavo.

Izjemni biopotenciali
V Sloveniji deluje več slovitih bioenergetikov iz nekdanje Jugoslavije, ki so se k nam zatekli med vojno na Balkanu. Med njimi poleg Zdenka Domančića izstopa bioenergetik Veseljko Tomić, ki že petnajst let deluje v hotelu Evropa v Celju. Leta 1987 je na Znanstvenem inštitutu za raziskovanje bioenergije v Milanu, ki ga je ustanovil dr. A. Zanatta, pri merjenju bioenergije dosegel zavidljive rezultate. Odkrili so izjemno prevodnost v kožnem tkivu in kompleksnost sevanja njegovih rok, s katerimi vpliva na proizvajanje endorfinov in na biokemijsko sestavo krvne plazme, obogatene s kisikom. Njegov bioenergijski potencial je presegel vse znane kategorije, zato so na napravah za merjenje morali uvesti dodatno kategorijo. Zaradi svoje izjemne zdravilne sposobnosti se je pridružil zdravilcem papeža Janeza Pavla II.

V Italiji je bolj uveljavljen izraz pranoterapija. Pri pranoterapiji je ključnega pomena dotik. Terapevt kot medij z dotikom ne oddaja samo energije, temveč se na simbolni ravni dotakne človeka, da ta začuti njegovo toploto, žarčenje. Po mnenju Veseljka Tomića je takšen neposreden stik bolj povezujoč in oseben, kot, denimo, zdravljenje v skupini ali telepatsko zdravljenje na daljavo. Ta metoda ustreza ljudem, ki svoje bolezni ne želijo obešati na veliki zvon in ne potrebujejo podporne moči skupine. Po Zanattijevi metodi, ki jo izvaja, terapevt sedem minut drži roke na določenem delu telesa. Roke lahko polaga na dvainpetdeset različnih delov telesa. Veseljko Tomić intuitivno polaga roke na posamezna mesta, odvisno od tega, kje je prišlo do energijske blokade. Pri tem upošteva tudi magnetno polarnost svojih rok. Meritve so namreč pokazale, da je njegova desna roka, ki žarči močneje, radiacijska, leva pa absorpcijska. Z desno roko torej dovaja energijo, z levo pa jo odvzema.

Bioenergija ni škodljiva
Bioenergetiki navadno ne postavljajo diagnoz. Tudi Veseljko Tomić jim ne posveča pozornosti, četudi med terapijami pogosto začuti, kje v telesu so motnje in kateri organ ne deluje dobro. "Možgani praktično zaznajo vse, kar se dogaja v telesu. Informacijo dobim kot nekakšen signal, denimo zbadajoč občutek v moji ledvici ali kje drugje, ali pa me spreleti kot misel, da je s posameznim delom telesa nekaj narobe. Včasih me v zapestju zgrabi krč, roka postane težka, pri zahtevnejših primerih pa občutim mravljince v prstih, po vsej nogi ali roki."

Veseljko Tomić dosega uspehe pri zdravljenju različnih zdravstvenih tegob, kot so glavoboli, težave s hrbtenico ali sinusi, želodčne tegobe, migrena, borelioza, psihosomatske težave, ginekološka obolenja, nespečnost, alergije, bronhitis, sklepna revma … Opaža, da so otroci še posebno dovzetni za bioenergijsko zdravljenje, saj energijsko niso tako onesnaženi kot odrasli. Precej uspehov je dosegel tudi pri neplodnih ženskah, ki bi se sicer morale posloviti od radosti materinstva.

Ko gre za rakave bolnike, verjame, da so med njimi takšni, ki lahko premagajo bolezen, in takšni, ki je ne morejo. Terapevt je pri tem samo dodatna pogonska sila. Žal številni poskusijo z bioenergijo šele v pozni fazi bolezni, ko je rak že preveč napredoval. Meni, da bioenergija nikakor ne more škodovati, saj pomaga vzpostavljati homeostazo telesa, in se zavzema za to, da bi bolnik poleg zdravljenja s klasično medicine komplementarno uporabljal tudi bioenergijo. Kar nekaj uspehov je dosegel pri zdravljenju tumorjev. Spominja se primera ženske s tumorjem na možganih. Niso je hoteli operirati, saj bi bil poseg preveč nevaren. Ko je opravil terapijo, jo je prenehala boleti glava. Preiskave so pokazale, da se je tumor zaustavil in da ne raste več. Tudi pri cistah na jajčnikih dosega spodbudne rezultate. Težje pa pomaga pri deformacijah trdnih struktur, kot so sklepi in kosti, pri obrabi hrustanca ipd.

Ni pravila
Terapija navadno traja pol ure. Tudi če bi delal tri ure, pravi, bi bil učinek enak. Ko je namreč posoda napolnjena, je končano. Ljudi seveda vselej zanima, za koliko časa bo zalegel učinek terapij. "To je zelo različno, odvisno od vsakega posameznega primera; nekateri se vračajo, drugi pomoči ne potrebujejo več. Ko sem zadnjič nastopal na televizijski oddaji, je poklical neki gospod in povedal, da sem mu pred petnajstimi leti pozdravil migreno in da ga od takrat ni nikoli več bolela glava. Ljudem vselej svetujem, naj se tudi lotijo sprememb: začnejo naj uživati zdravo prehrano, se več gibati, poskrbijo za izogibanje stresu in obvladovanje jeze, naj se imajo radi in se sprejmejo."

Ljudem pomaga že skoraj dvajset ljudi. Na temelju bogatih izkušenj ugotavlja, da pri bioenergijskem zdravljenju ni nobenega pravila. "Energija je univerzalen pojem. Nenehno je v nas in okoli nas, vendar je neujemljiva tako kot življenje samo. Vselej moramo stremeti k maksimumu. Morda ga ne bomo nikoli dosegli, toda zanj si moramo prizadevati, stremeti moramo, da bi dosegli višjo raven. Če ima človek težave, ne sme obupati. Četudi je bolezen neozdravljiva, to še ne pomeni, da ne moremo narediti ničesar zase, da si ne moremo izboljšati stanja in upočasniti bolezni. Človek mora v vsem, kar se mu ponuja, poiskati kar največ zase."

Pri Veseljku Tomiću navadno zadostuje sedem terapij. Pravi, da težko vnaprej določi število terapij, ker je vse odvisno od posameznika. V praksi je imel najtežje primere, za katere je menil, da jih sploh ne bo mogel rešiti ali da bo za to potreboval nekaj mesecev, morda celo leto dni. In vendar so ti ljudje po enem ali dveh ciklih terapij povsem ozdraveli. Seveda se mu je dogajalo tudi nasprotno. Pri obolenjih, za katera je menil, da bodo izginila samo z dotikom roke, je potreboval nekaj mesecev, da jih je odpravil.

V Sloveniji deluje veliko bioenergetikov, dobrih in slabih, z različnimi stopnjami izobrazbe, ki so si jo pridobili doma ali v tujini. Šolanje bioenergetikov vodijo različni posamezniki, društva in zavodi, denimo Zdenko Domančić, radiestezist Igor Ziernfeld, D.A.M. - društvo za alternativno medicino, Zavod za alternativno izobraževanje GESD … In kako lahko razlikujemo seme od plevela, šarlatane od resničnih zdravilcev? "Slab bioenergetik obljublja, da bo vse pozdravil. Dober bioenergetik bo vedno dejal: 'Vse bomo poskusili in videli bomo, kako se bo zadeva odvijala.' Najmočnejši so bioenergetiki, ki ne dajejo neposredno svoje energije, ampak samo prevajajo kozmično energijo. Etika je pri zdravljenju nadvse pomembna. Obljubljati nekaj, četudi se zavedaš, da ne moreš pomagati - to je nekaj najbolj nizkotnega. Vselej sem verjel v načelo bumeranga: če delaš slabo, se ti slabo tudi povrne. Ljudje so čedalje bolj ozaveščeni. V Sloveniji, ki je majhna dežela, se reklama najbolj širi od ust do ust," sklene naš sogovornik.

Andreja Paljevec

Sprehod skozi čas

Zdravljenje s polaganjem rok je bržkone staro toliko kot zgodovina človeškega rodu. Zapise o zdravljenju z rokami so vsebovali že egipčanski hieroglifi in, odkrili pa so jih tudi na asirskih in babilonskih upodobitvah. Tudi v Svetem pismu naletimo na zgodbe o tem, kako je Kristus zdravil s čudežnim dotikom. Izvirno veščino zdravljenja brez dotika so najbolj razvili stari Kitajci in Indijci, ki so vedeli, da je v telesu življenjska sila in tudi poznali njene zakonitosti. Na Kitajskem so jo poimenovali či, v Indiji pa prana.

V Evropi se je zgodovina zdravljenja z dotikom začela veliko pozneje kot v Aziji. Znani alkimist in zdravnik Paracelsus je leta 1530 zapisal, da lahko nekateri ljudje s svojo življenjsko silo vplivajo na druge ljudi. V 18. stoletju je na področju biomagnetizma vzbudil veliko pozornost nemški zdravnik Franc Anton Mesmer. Po njegovi teoriji ima vsako živo bitje magnetne značilnosti, ki v veliki meri odločajo o njegovem zdravju. Bolezen je vselej posledica ovir v pretoku magnetnega fluida. Na bolezni je sprva poskušal vplivati tako, da je na različne dele telesa polagal magnete, pozneje pa je izumil magnetne kadi z magnetizirano vodo, v katerih so se namakali bolniki. Mesmerizem je bil najučinkovitejši pri motnjah živčnega sistema.

Po dolgotrajnem molku so elektromagnetne značilnosti telesa znova začeli omenjati na koncu 19. in začetku 20. stoletju, ko so se v Evropi začele pojavljati študije o starodavni indijski vedi, imenovani joga. Evropejci so odkrili človekov energetski sistem, ki ga predstavljajo energijska središča ali tako imenovane čakre, energetski meridiani ali kanali, ki povezujejo čakre, in energetski avrični sloji.

Sredi minulega stoletja so na področju bioenergije prednjačili raziskovalci in znanstveniki iz takratne Sovjetske zveze, kjer je bilo največ parapsiholoških zdravilcev. Med najbolj znamenitimi zdravilkami druge polovice 20. stoletja je bila Džuna Davitašvili. O njenih številnih primerih in izrednih rezultatih njenega zdravljenja se je ohranila pisna dokumentacija, a tudi avtentični videoposnetki.

V nekdanji Jugoslaviji je sredi osemdesetih zaslovel Hrvat Zdenko Domančić. Dalmatinski otok Ugljen so takrat preplavili bolni ljudje, ki jim uradna medicina ni mogla pomagati. V Zagrebu so leta 1985 dokumentirali raziskovanje meja človeških zdravilskih sposobnosti. Lotili so se gangrene, ki ji sodobna medicina še zdaj ni kos. Testi, ki so trajali pol leta, so bili presenetljivi: številni Domančićevi bolniki so dobesedno odkorakali domov, čeprav so jim v bolnišnici že določili datum za amputacijo. Zdaj Zdenko Domančić deluje v Kranjski Gori, kjer tudi izobražuje terapevte.