Sliši se že tako. Zakaj? Ker nekatera visoko predelana živila (t. i. ultra procesirana živila), kot so čokolada, piškoti, čips in sladke pijače, vsebujejo veliko sladkorja in/ali maščob in soli ter razmeroma malo prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov.

Gre torej za hranilno revna in energijsko bogata živila. Zaradi sestave so pogosto zelo okusna, zato jih zlahka pojemo preveč. Če jih uživamo prepogosto, nadomestijo hranilno bolj uravnotežene izbire, kot so sadje, zelenjava, stročnice in oreščki.

To seveda dolgoročno povečuje tveganje za debelost in z njo povezane kronične bolezni. Ključna težava torej ni stopnja predelave živil, temveč prehranske lastnosti teh živil in način, kako jih vključimo v prehrano. Če jih uživamo občasno in v zmernih količinah, ne bodo škodljiva. Težava lahko nastane, če postanejo prevladujoč del jedilnika.

Visoko procesirana živila pogosto vsebujejo tudi več aditivov. Čeprav sta uporaba in varnost aditivov regulirana s strani Evropske agencije za varnost hrane, priporočamo previdnostni pristop pri izdelkih z dolgim seznamom aditivov. Vpliv kombinacije aditivov na zdravje namreč še ni dobro raziskan.

# Vas zanima več? So torej predelana živila grožnja zdravju ali del uravnotežene prehrane? Članek na to temo najdete v marčevski številki revije ZPStest.

A popolno izogibanje (visoko) predelanim živilom ni niti potrebno niti praktično

Njihova izključitev bistveno omeji dostopnost hrane, predvsem pri socialno šibkejših skupinah. Tako kot »super živila« ne prinašajo čudežnih koristi, tudi premišljeno vključevanje predelanih živil ne bo škodovalo.

Ključno je, da pri izbiri živil ne upoštevamo zgolj stopnje predelave, temveč se bolj osredotočimo na hranilno sestavo.

Med (visoko) predelana živila namreč spadajo tudi polnozrnat kruh, polnozrnate testenine in kosmiči za zajtrk, ki imajo pomembno mesto v naši prehrani. Nekatera predelana živila, t. i. reformulirana živila, tudi ključno prispevajo k prehranjenosti, saj so obogatena z vlakninami, minerali, vitamini, esencialnimi maščobnimi kislinami ali prehransko vlaknino.  

ZPS nasvet 

• 1. Na prehrano glejte celostno: posegajte po svežih in nepredelanih živilih, med predelanimi pa izbirajte tiste z boljšo hranilno vrednostjo. 
  
  
• 2. Naj stopnja predelave ne bo glavno merilo izbire živil, preverite tudi hranilno tabelo (vsebnost sladkorja, soli, prehranske vlaknine) in seznam sestavin.  
  
  
• 3. Pri izbiri predelanih živil si lahko pomagate s prehranskim semaforčkom oz. aplikacijo VešKajJeš, ki hranila, kot so maščobe, nasičene maščobe, sladkor in sol, obarva v barvi semaforja.  

Vir: www.zps.si/